Nad vladno ihto o nujnosti implementacije omenjene reforme visi Demoklejev meč - grožnja z referendumom. Sindikati in delodajalci glede reforme trga delovne sile stojijo vsak na svojem bregu, a pri tem velja omeniti, da imajo sindikati tokrat bistveno boljše pogajalsko izhodišče, kot so ga imeli pri pogajanjih o varčevalnih ukrepih. Niti sedanja niti morebitna spremenjena referendumska ureditev za razliko od varčevalnega zakona (referendum o njem morda ne bi prestal napovedane koalicijske zahteve za presojo ustavnosti) namreč ne bi preprečili izvedbe referenduma o reformi trga dela.

Superminister Žiga Turk je nedavno na Twitterju zapisal naslednje: "Ne gre za neko učiteljico. Gre za to, da v Sloveniji šef ne more odpustiti delavca, ki dela slabo..." Sodeč po tej in še kakšni trditvi vladni aparat očitno večino svojih moči očitno že preusmerja na propagando o nujnosti sprejetja reforme trga delovne sile.

Kaj bo, če pogajanja ne bodo uspešna?

Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo nam na vprašanje, ali bi izvedbo referenduma na reformo trga delovne sile morebiti preprečil spremenjeni 90. člen ustave, okoli katerega tečejo pogajanja med parlamentarnimi strankami, konkretno niso odgovorili: "Aktualne predlagane spremembe 90. člena ustave se nanašajo tudi na spremembe v smislu določitve vsebin, o katerih naj se na referendumu ne bi smelo odločati, tj. nujni ukrepi v primeru naravnih nesreč, zakoni o obrambi in varnosti, pri katerih bi lahko bile ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, zakoni s fiskalnimi posledicami."

Ali bi se lahko tematsko omejevanje referenduma nanašalo tudi na reformo trga delovne sile, smo zato povprašali predsednika državnega zbora in DL Gregorja Viranta, sicer doktorja prava in avtorja med poslanskimi skupinami usklajenega 90. člena ustave. "Naštete tematike ne padejo pod nobeno omejitev, tako da bi reforma trga delovne sile lahko šla na referendum. To pa pomeni, da bo vlada morala vložiti maksimalni napor v usklajevanje rešitev s sindikati," je povedal. Spomnimo, vlada je "čez noč" v megavarčevalni zakon vložila tudi "upokojitveno" dopolnilo 169. a, to pa je med opozicijo in sindikati povzročilo nemalo razburjenja. Zato smo se pri Virantu tudi pozanimali, ali bi morebiti lahko v tem primeru storili enako, torej referendum o reformi trga delovne sile s spremembo 90. člena omejili kar čez noč. "Zanesljivo ne. Besedilo je že usklajeno in je nemogoče, da bi se kar koli spreminjalo," nam je zagotovil.

Drug od drugega pričakujejo modrost

Predsednik vlade Janez Janša je nedavno povedal, da pri pogajanjih o delovnopravni zakonodaji od sindikatov pričakuje vsaj tolikšno mero modrosti, kot so jo pokazali pri pogajanjih o varčevalnih ukrepih. Ker je koalicija pri reformi trga delovne sile bližje delodajalcem kot sindikatom, pa sindikalisti vračajo žogico - tudi oni od vlade pričakujejo - modrost.

Vprašanje, ali so pripravljeni tudi na vložitev referendumske pobude v primeru nezadostne pripravljenosti vlade za dogovor, je resda nekoliko prenagljeno, saj konkretnega predloga vlade glede reforme trga delovne sile sindikalisti še niso prejeli. "Prepričan sem, da je ministrstvu in vladi stališče našega sindikata znano in da vedo, kateri predlogi bi lahko šli čez in kateri ne in za katere bi za posledico lahko bila sprožitev referendumske pobude," nam je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Zorko je opozoril, da o sprožitvi referendumske pobude odloča predsedstvo ZSSS, tudi zato je v tej fazi prehitro govoriti, a v isti sapi poudaril, da je referendum ena od legitimnih možnosti socialnega boja. V ZSSS po zagotovilih Zorka referenduma vsekakor ne bodo napovedovali, dokler ne vidijo predloga.

"Upam in verjamem, da vlada premore toliko modrosti, da bodo znali pravilno oceniti, kje so ključne točke, v katerih ni dobro poseči v pravice delavcev. Spremembe trga dela so potrebne zaradi nujne odprave anomalij, ki se tam pojavljajo, ne pa zgolj za to, da bi se zagotovila večja fleksibilnost in prožnost delovne sile. Izkušnje in podatki namreč kažejo na to, da večja prožnost ne zagotavlja večjega gospodarskega razvoja in konkurenčnosti," je dejal Zorko in dodal, da jim zakon o delovnih razmerjih predstavlja "malo delavsko ustavo". Gre namreč za tako pomemben zakon, da se njegove spremembe nikakor ne morejo sprejemati brez soglasja socialnih partnerjev. Če obstajajo volja, želja in namen za soglasje, bo reforma brez dvoma šla skozi, je prepričan sindikalist.

Pobuda za oceno ustavnosti kot izhod v sili

Na vlado smo naslovili tudi vprašanje, ali bi zaradi želje po preprečitvi referenduma na reformo trga dela lahko njegovo izvedbo ustavili z vložitvijo pobude za oceno ustavnosti. Podobno se je namreč dogajalo pri t. i. policijskem referendumu, zaradi katerega je bila pravočasna uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ nekaj časa pod vprašajem, koalicija pa je za primer, če policisti ne bi umaknili referendumske pobude, napovedala vložitev pobude za oceno ustavnosti referenduma. Ali bo vlada v primeru neuspešnega dogovora s sindikati glede reforma trga delovne sile storila enako, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, so nam povedali tako na ministrstvu za delo kot na ministrstvu za pravosodje. "Zelo težko bi bilo v takšnem referendumu najti protiustavnost," pa je razkril Virant. Slednji je podobno kot minister Turk in poslanec iz njegovih vrst prav tako poudaril nujnost sprejetja reforme, saj bo zaradi nje, kot je dejal, zaposljivost bistveno večja, posebej pomembna pa naj bi bila predvsem za skoraj 107.000 trenutno brezposelnih državljanov.