Nič čudnega torej, če se slovenska gorska središča vse bolj usmerjajo v poletno sezono. Malodane ni večjega smučišča, ki ne bi poleti goste privabljal z raznimi gorskimi kolesarskimi parki, poletnimi sankaškimi tobogani, adrenalinskimi parki in podobnim. Po oceni predsednika združenja žičničarjev Srečka Jesenška je število obiskovalcev poleti že povsem primerljivo s številom smučarjev pozimi. Res pa je, da z žičnicami poleti še vedno prepeljejo precej manj ljudi. Na Krvavcu, recimo, poleti gondola prepelje približno desetkrat manj ljudi kot pozimi.

Tako kot v zimskem času bodo slovenska gorska središča na spletnih straneh Active Slovenia ponujala popuste za pakete med tednom. Kupone bo mogoče naročiti na spletnih straneh, vendar ta ugodnost za uporabnike vendarle ne bo brezplačna. V zameno morajo pustiti svoje osebne podatke, ki jih bodo gorska središča, vsaj tako upajo, uspešno uporabila pri svojih promocijah. Velikih novosti v poletni ponudbi ni. Bogato ponudbo z gorskim kolesarskim parkom, poletnim sankališčem in drugimi napravami imajo v Kranjski Gori, podobno je na Pohorju in Rogli. Posebej zanimiv poletni park z adrenalinskimi doživetji imajo na Krvavcu. "Zgolj z zimskim produktom ni mogoče preživeti. Zato se trudimo, da bi okrepili poletno sezono. Ko smo lani odprli poletni park, se je število prepeljanih gostov z gondolo precej povečalo. Letos smo park sicer odprli že v začetku maja, a nam jo je, tako kot pozimi, zagodlo vreme. Pravzaprav je po zaprtju zimske sezone na Krvavcu padlo več snega kot celotno zimo," je dejal Luka Vrančič z RTC Krvavec.

Slaba zima in gospodarska kriza se močno poznata pri naložbah. Teh v zadnjih letih praktično ni. Za primerjavo - v italijanskih dolomitih so lani za naložbe namenili 120 milijonov evrov, samo za žičnice 75. "Vse žičničarje tarejo likvidnostne težave, denarja za investicije ni, evropskih sredstev je zmanjkalo. Projekti so pripravljeni, a ležijo v predalih. Brez posluha bank in subvencij države ne bo novih naložb in slovensko žičničarstvo bodo sosedje spet močno prehiteli," ugotavlja Jesenšek. Ob tem je zanimivo, da podjetnik Boštjan Čokl povsem resno misli z novim smučiščem v Bohinju, v katerega naj bi investiral 25 milijonov evrov. "Gospod Čokl sicer še ni naš član, njegovi projekti so zelo smeli in optimistični, a iz srca upam, da se bodo uresničili," je dejal Jesenšek.

Žičničarji sodelujejo tudi z združenjem pohodništva in kolesarjenja pri gospodarski zbornici. Letošnji katalog slovenskih pohodnih poti je opremljen s tako imenovanimi QR-kodami, ki se jih "posname" na pametni telefon, ta pa pohodniku nato omogoča lažjo orientacijo, pokaže mu, kje se nahaja in kaj mora še prehoditi ter še druge pomembne informacije. Na tak način je "označenih" že 39 poti po Sloveniji.