Ameriškemu igralcu Brianu Presleyju, ki se je nič hudega sluteč znašel na sedežu poleg nje, se je 22-letna manekenka očitno zdela dovolj zaupanja vredna, da je z njo začel pogovor, ki je presegal splošno veljavne vljudnostne fraze. Z njenimi besedami, bolje rečeno tviti - začel jo je osvajati. Tako je 25 tisoč ljudi, ki so takrat sledili njenemu profilu @MelissaStetten prek družabnega omrežja twitter, lahko še isti hip izvedelo, kaj si Presley misli o svoji najnovejši vlogi v filmu z Matthewom McConaugheyjem, da se je po šestih mesecih razšel z dekletom in še vrsto drugih detajlov, s katerimi se je skušal šopiriti pred sopotnico. Sledilci so Stettnovo nemudoma obvestili, da je Presley v resnici poročen, na laž pa ga je postavil tudi njen tvit, da je med pogovorom spil tri steklenice heinekena. V medijih je namreč oznanjal, da že leto in pol ni več odvisen od alkohola.
Najsi bodo omenjeni tviti dosleden zapis resničnega dogajanja ali ne (Presley je dan po njihovi objavi - kje drugje kot na facebooku - vse skupaj zanikal), so simptomatičen kazalec trenda naraščajočega kršenja zasebnosti, ki se po zaslugi nenehne prisotnosti in množične uporabe družabnih omrežij vse pogosteje manifestira tudi onstran meja virtualnega.
Če ste redni uporabnik facebooka, ki je najbolj razširjena družbena mreža pri nas pa tudi globalno, potem ste že ugotovili, da ljudje pravzaprav zelo radi prostovoljno objavljamo najrazličnejše stvari o sebi. Njen ustanovitelj Mark Zuckerberg je že vedel, kaj govori, ko je pred več kot dvema letoma naznanil, da je dobe zasebnosti nepreklicno konec. Tako lahko poleg benignih razmišljanj o vremenu in naštevanja, kaj vse se je danes znašlo na krožnikih naših "prijateljev", hitro naletimo tudi na kaj takšnega, kar ni primerno za vsakogar.
"Uporabnik družabnih omrežij hitro dobi občutek intimnosti med osebami, povezanimi v določeno omrežje. Tako niti ne pomisli, da bi vsebine lahko zaokrožile izven kroga zaupanja in da bi jih lahko videli uporabniki, ki jim prvotno te vsebine niso bile namenjene. Tudi v primeru, ko uporabnik zaklene svoj profil oziroma dostop do svojih vsebin, se še vedno lahko zgodi, da vsebine uidejo," o lažni zasebnosti na spletu razmišlja komunikolog Domen Savič, ki je, če gre verjeti spletni strani sitweet, najbolj vpliven uporabnik twitterja na tej strani Alp.
Če so se doslej spletni uporabniki ukvarjali predvsem s tem, kako se obvarovati škode, ki jim jo lahko povzročijo zlonamerni posamezniki z virusi in vdori v njihove računalnike, pa nevarnost preži tudi precej bližje, tam, kjer nanjo ponavadi niti ne računate.
Pomisli, preden objaviš
Ni dovolj, da si sam pazljiv, kaj objavljaš, na to morajo paziti tudi vsi drugi okoli tebe. Škoda, ki vam jo lahko povzroči neprimerna objava vašega prijatelja ali družinskega člana, je neizmerna. Poleg zapisov, v katerih se znajde vaše ime, je še posebej problematično objavljanje fotografij in videoposnetkov. Fotografija z maturantskega žura na facebooku ali pa kočljiv posnetek, objavljen na youtubu, vam lahko za vedno uniči ugled, prek spletnih iskalnikov pa vas lahko najde tudi vaš trenutni ali potencialni delodajalec.
"Družabna omrežja omogočajo vsakomur njegovih pet minut slave. Vsak je lahko za nekaj časa v središču pozornosti globalne publike in mnogi so za to pripravljeni storiti marsikaj. Tako imamo na eni strani ljudi, ki zavestno ustvarjajo pikantna, polemična, pogosto zelo intimna sporočila, da bi vzbudili pozornost množice, pa čeprav z zgražanjem," o konkretnem primeru meni informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
"Na drugi strani so ljudje - menim, da je takih večina -, ki včasih naivno pozabijo, da komunicirajo z množico, in tega ne bi naredili na tak način, če bi se v trenutku sporočanja zavedali razsežnosti njegovega dometa," ugotavlja Pirc Musarjeva, ki je tudi sama zelo dejavna na twitterju.
Kultura objavljanja vsega, kar se ti dogaja v življenju, je še posebej razširjena med mladimi. Ti se pogosto ne zavedajo, da jim njihove objave na spletnih omrežjih, ki se jim v tistem trenutku zdijo povsem nedolžne, lahko pozneje v življenju močno škodijo. Za nameček gre večinoma še za objave o mladoletnih osebah. (Na facebooku, najbolj razširjenem spletnem omrežju v Sloveniji, je mlajših od 25 let približno 20 odstotkov vseh uporabnikov, pri čemer uporabniki, mlajši od 13 let, uradno sploh ne obstajajo, 13 let je namreč najnižja starost, ki jo novi uporabnik lahko vpiše ob registraciji.)
Imuni pa niso niti njihovi starši. Ko je bila blogerska vročica na vrhuncu, je tudi pri nas vzniknilo lepo število blogov, ki so jih starši vzpostavili z namenom, da bodo na njih objavljali vse najmanjše podrobnosti iz odraščanja svojega malčka, vključno s fotografijami in videoposnetki. Danes je to vlogo prevzel facebook, vprašanje, ali vam bo vaš otrok, ko odraste, za objavljanje najbolj intimnih trenutkov zares hvaležen, pa ostaja.
Dodatno težavo predstavlja že znano dejstvo, da nečesa, kar je ušlo na splet, ni več mogoče ustaviti oziroma izbrisati. Strokovnjaki za spletno varnost to radi ponazorijo s primerom iztisnjene zobne paste. Kar poskusite jo stlačiti nazaj v tubo.
Iluzija zasebnosti
Če je meje zasebnosti najbolj zabrisal razcvet družabnih mrež, pa zavest o tem, kje se konča naša zasebnost in začne javni prostor, v zadnjem času najbolj premika vse bolj razširjena uporaba pametnih telefonov in tablic.
Raziskava, ki so jo nedavno izvedli na univerzi v Tel Avivu, je pokazala, da so uporabniki pametnih telefonov prej pripravljeni razkriti svoje zasebne zadeve v javnem prostoru in jih v manjši meri skrbi, da s svojim obnašanjem motijo druge, s katerimi si delijo te javne prostore. Menda zato, ker te naprave ustvarjajo iluzijo "mehurčkov zasebnosti" uporabniki se tako zatopijo v zaslone svojih naprav, da se tudi sredi ulice počutijo kot v svoji sobi in se tako tudi obnašajo.
Pametni telefoni so ključni dejavnik tudi pri širjenju naslednjega tipa družabnih omrežij, ki posegajo v prav posebno vrsto zasebnosti lokacijsko. Storitve, kot je foursquare (počasi se uveljavlja tudi pri nas), uporabnikom omogočajo, da s svojimi prijatelji delijo informacijo, kje se trenutno nahajajo, oziroma pogledajo, kje so njihovi prijatelji. Ni si težko zamisliti zapletov, ki lahko nastanejo z nepremišljeno objavo lokacije.
Pa je sploh mogoče ljudem okoli vas preprečiti, da bi vašo zasebnost delili z vsem svetom? Ena od možnosti, ki jo imate, je, da se vseskozi obnašate, kot da vas gleda Veliki brat. Obstaja namreč precej možnosti, da vas resnično gleda. Če se po napornem dnevu v službi odpravite na pivo ali dve, nekdo v vaši družbi pa pomaha s fotoaparatom, ga prosite, naj vas ne fotografira, oziroma ga vprašajte, kje namerava fotografije objaviti. Če se je to že zgodilo brez vašega privoljenja, ni več veliko stvari, ki jih lahko naredite, razen seveda, da ga vljudno prosite, naj fotografijo ali objavo odstrani.
Kaj pa pravne možnosti? "Tudi pri posegih v zasebnost tretjih je treba imeti pred očmi dejstvo, da nekateri prekoračijo mejo dopustnega namenoma, drugi iz lahkomiselnosti. V obeh primerih lahko prizadeti posameznik poišče zadoščenje v civilnem postopku (z zahtevo po prenehanju posegov v njegove osebnostne pravice, z zahtevo po odškodnini, če je nastala škoda) ali pa v kazenskem postopku z zasebno tožbo zatrjuje, da je prišlo do razžalitve, obrekovanja... Morda bi morali posamezniki večkrat poseči po pravnih sredstvih, saj se zdi, da je javno opravljanje postalo v naši kulturi povsem sprejemljivo pa čeprav gre za povsem 'navadne' državljane, ki niso javne osebnosti. Obstaja seveda bojazen, da bodo ob pasivnosti prizadetih takšni posegi v osebnostne pravice dejansko razumljeni kot primerni in dopustni kar nikakor niso," svetuje informacijska pooblaščenka.
