Kakšna je torej dobra praksa?
Domen Savič, komunikacijski strateg
Premislek pred objavo vsebin je ključen. Spletna komunikacija trenutno še ne pozna učinkovitega izbrisa vsebin, ki se znajdejo na mreži, in veliko bolje je na začetku premisliti in objaviti samo tisto, za kar smo vsaj približno ocenili, da je resnično in da ne bo imelo neželenih negativnih posledic:
Če objave vsebujejo osebne podatke določene osebe, se raje odpovejte sodelovanju pri širjenju takih vsebin, četudi prihajajo iz navidezno preverjenega vira.
Spoštujte komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki niso javne osebnosti, in jih ne izpostavljajte.
Pri objavi ali poobjavi vsebin, povezanih z določenimi osebami, skušajte objave vedno podkrepiti s preverljivimi viri oziroma pričami.
Peter Šepetavc, strokovnjak za družbene medije pri podjetju Renderspace
Da smo pri objavah na spletu, še posebej v družbenih omrežjih, kot sta facebook in twitter, vse preveč lahkomiselni, je verjetno na lastni koži izkusil vsak. Večinoma je rezultat samo manjša zadrega in zabavna zgodba za zanamce, pozabljamo pa, da imajo včasih naše objave bolj daljnosežne posledice. Karkoli objavimo na spletu, dobi svoje življenje, in tudi če objavo naknadno zbrišemo, so posledice že tu družbeni splet namreč omogoča preprosto in hitro širjenje vsebin, tako da hitro izgubimo nadzor nad objavljenimi vsebinami. Zato velja, da se, preden nekaj objavimo na spletu, držimo teh preprostih pravil:
Če se s svojo objavo dotikate življenj drugih, jih pred objavljanjem povprašajte za dovoljenje.
Osebnih informacij, gesel, podatkov o zdravstvenem stanju (svojem ali drugih) in podobnih podatkov nikoli ne objavljajte javno.
Nikoli ne objavljajte vsebin, povezanih z otroki in mladoletniki; to prepustite njihovim staršem.
Če gre za vsebine, ki so namenjene ožjemu krogu ljudi, uporabite raje kakšen bolj zaseben kanal od družbenih omrežij.
Če ste v afektu ali pa ste spili kakšen kozarček preveč, se objavljanju nujno izognite.
Živa Jalovec strokovnjakinja za družabna omrežja
Ključni pojmi, ki bi jih pri uporabi družbenega omrežja twitter želela izpostaviti, so: spoštljivost, zmernost, odzivnost.
Šimfanje z zdravo mero je lahko zabavno. Pazite le, da niste pretirano žaljivi. Pred vsakim takim tvitom se vprašajte, ali bi to povedali tudi dotični osebi v obraz. Pomaga tudi, če se vprašate, kako bi se sami počutili, če bi kaj podobnega prebrali o sebi.
Ne tvitajte vsakodnevnih stvari kaj jeste za zajtrk, kosilo, malico, večerjo, kdaj ste vstali in kakšno je vreme. Razen če tega ne pospremite z neko dodano vrednostjo humor in koristna informacija sta dobrodošla elementa.
Krasti ni lepo. Ko objavljate povezave, vsebine, citate drugih, je pošteno, da omenite vir, kjer ste dobili osnovno informacijo. Lahko uporabite RT (retweet - poobjava) ali via.
Ko objavljate povezavo, obvezno zraven dopišite, za kaj na tej povezavi gre (bodisi naslov članka bodisi opis ali kak citat). Tako ne boste delovali kot bot ali spemer in še večja verjetnost obstaja, da bo kdo celo kliknil na to povezavo.
Na vprašanja in komentarje, ki jih dobite, se čimvečkrat odzovite. Vendarle gre tu za dvo- in večsmerno komunikacijo in seveda za vljudnost.
