Glede na to, da si mali trgovci želijo sprememb na področju dostave predvsem v za promet zaprtem delu mesta, bi mestna občina to lahko izkoristila in jim pomagala organizirati bolj fleksibilen, a hkrati tudi bolj ekološko sprejemljiv in trajnosten način dostave. Po podatkih Prometnega inštituta Ljubljana je namreč promet eden največjih onesnaževalcev zraka v Ljubljani. Tovorni promet pa je v primerjavi s preostalimi vrstami prometa v prestolnici leta 2009 proizvedel 20 odstotkov ogljikovega dioksida in kar 42 odstotkov trdih delcev.
Klemen Gostič in Klemen Ponikvar iz ljubljanskega prometnega inštituta sta z anketami in terenskimi ogledi ugotovila, da velika večina dostavnih tovornjakov in kombijev v času dostave ni polnih, kar pomeni, da bi trgovci s podobnim blagom lahko združili svojo dostavo. Predpostavila sta, da bi blago naložili nekje na območju BTC, nato pa bi dostavljalci z električnimi kombiji ali tovornjaki blago pripeljali do poslovnih prostorov v središču mesta. Po njunih izračunih bi z združenimi dostavami dostavljalci opravili 188 voženj na dan manj kot zdaj, ob tem pa bi na leto prihranili skoraj 600 litrov goriva in proizvedli 1420 kilogramov manj emisij ogljikovega dioksida, kot ga proizvedejo zdaj.
Poleg električnih vozil in združene dostave se ponuja še kopica alternativnih načinov dostavljanja, med katerimi prednjačijo kolesa. Tako denimo v avstrijskem Gradcu v sklopu projekta Cyclelogistics ljudi spodbujajo, naj se po nakupih v mesto podajo s kolesi. Prav tako ljudi in podjetja nagovarjajo, naj lažje tovore znotraj urbanih središč in na kratkih razdaljah raje prepeljejo s tako imenovanimi tovornimi kolesi, ki so v primerjavi z navadnimi kolesi večja in omogočajo prevoz večjih in težjih predmetov. Podobna kolesa so v Ljubljani nekoč imeli postreščki, ki so s svojimi kolesi prevažali ljudi, kovčke, tudi omare, je spomnil ljubljanski kolesarski koordinator Janez Bertoncelj. Po nekaterih podatkih se bo število nakupov prek spleta do leta 2014 povečalo za 90 odstotkov. "Ker je povprečna teža internetnega naročila 500 gramov, je dostava takšnih paketov v mestnem središču več kot idealna za dostavo s kolesom," je prepričan Bertoncelj.
Tak način premagovanja razdalj v mestu pa ni idealen zgolj za poštarje in dostavljalce hitre pošte, ki jih že nekaj časa uporabljajo, temveč tudi za oskrbovanje lekarn, za dostavo malic, kosil, zelenjave, nakupljenega blaga, za vzdrževalce, serviserje, dimnikarje, fotografe, pleskarje, čistilce oken, mesarje in še in še. "Potenciali za dostavo s kolesi so neomejeni," je prepričan Bertoncelj.
