Kot zatrjujejo v agenciji, bi KBC z zamenjavo omenjenih obveznic za delnice NLB svoj lastniški delež v banki s 25 odstotkov povečala na 36 odstotkov, delež države in z njo povezanih oseb pa bi se avtomatično znižal pod mejo 50 odstotkov. "To je z vidika lastniškega obvladovanja in s tem povezane premije za delež ena od najbolj kritičnih mej," je poudarila agencija.
"S tem bi bil omogočen 'tihi' prevzem največje slovenske, sistemsko pomembne banke, in to brez kakršne koli prevzemne premije. Verjetnost, da se bo to zgodilo, je zelo visoka, saj je banka izpostavljena do vrste kritičnih komitentov, zato bo morala NLB svoje naložbe do konca letošnjega leta še dodatno slabiti. To bo verjetno povzročilo padec količnika najkakovostnejšega temeljnega kapitala (core tier 1) pod sedem odstotkov, s čimer bi se zamenljive obveznice avtomatično pretvorile v delnice," so razložili na AUKN. Ta prodaji NLB nasprotuje zaradi nizkih ravni cen finančnih institucij, ker je banka "pomemben posojilodajalec in lastnik vrste gospodarskih subjektov", "generator razvoja in rasti" ter "najpomembnejši vir finančnih informacij".
Pri tem so "posebej izpostavili dejstvo, da so izdajatelji zamenljive obveznice v preteklosti odkupovali z 20- ali celo 30-odstotnim diskontom, medtem ko naj bi po nekaterih informacijah NLB tak instrument od KBC odkupila po polni nominalni vrednosti, torej za 130 milijonov evrov". Na pomisleke glede državnih intervencij pri zagotavljanju ustrezne kapitalske moči državnih bank pa na AUKN odgovarjajo s študijo Deutsche Bank. Ta je po njihovem pokazala, da do zdaj namenjena državna sredstva sistemsko pomembnim bankam (NLB in NKBM) dosegajo le en odstotek vsega BDP. "Velika Britanija je za reševanje svojega bančnega sektorja predvsem v obliki garancij namenila skoraj 60 odstotkov BDP, ZDA približno 30 odstotkov, Nemčija pa 20," je zapisala agencija.
