NLB je sicer včeraj javnost obvestila o nameravanem odkupu hibridnega instrumenta oziroma obveznic, ki jih je izdala konec leta 2004 na borzi v Luksemburgu. Ni javno razkrito, kdo je lastnik obveznic v nominalni vrednosti 100 milijonov evrov. Časovni okvir, v katerem jih bo NLB odkupovala po 56,6 odstotka nominalne vrednosti, nakazuje, da bi bil lahko postopek povezan z dokapitalizacijo. Poravnava naj bi bila namreč opravljena 29. junija, le dan pred končnim rokom, ki sta ga EBA in Banka Slovenije določila Sloveniji za dvig kapitalske ustreznosti NLB. Kot so nam povedali viri blizu NLB, pa med lastniki teh obveznic ni belgijske KBC. V NLB so nam včeraj pojasnili, da jim ni poznano lastništvo obveznic, da pa se "običajno kot investitorji takih instrumentov pojavljajo institucionalni vlagatelji (razni skladi in banke)".
Na drugi strani nedorečenost ukrepa, s katerim bi lahko ministrstvo za finance in aktualna koalicija "povzročila nepopravljive posledice za naš bančni sistem in gospodarstvo", razburja člane obeh največjih opozicijskih strank - Pozitivno Slovenijo (PS) in Socialne demokrate (SD). Ti ne nasprotujejo niti dokapitalizaciji niti temu, da bi delež države v NLB padel na 25 odstotkov plus eno delnico. So pa proti načinu njene izvedbe in možnosti, da bi KBC, nekaj več kot 25-odstotna lastnica NLB, s pogojno zamenljivimi obveznicami prišla do večjega lastništva v NLB ter da bi se pod pretvezo novele zakona o bančništvu v resnici zgodila privatizacija oziroma prodaja največje banke v državi. Ne nazadnje je NLB po zlomu številnih finančnih holdingov lastnica pomembnega dela slovenskega gospodarstva.
Že na torkovi seji odbora za finance in monetarno politiko, kjer so potrjevali novelo zakona o bančništvu, s katero bi ustvarili podlago za dokapitalizacijo NLB in NKBM, so z vprašanji dobesedno zasuli Dejana Krušca, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Janeza Šušteršiča, vendar jim ta večinoma ni znal odgovoriti. Daleč najbolj pomenljiva pa so opozorila Marka Goloba, člana uprave AUKN, upravljalca državnega premoženja, da je potrebna dvofazna dokapitalizacija, in sicer najprej konverzija hibrida KBC v višini 130 milijonov evrov in šele potem vpis obveznic v višini 380 milijonov evrov. Ob tem je poudaril, da so se takšni hibridi lani kupovali z diskonti po 50 odstotkov in več. "Glede na to, da je obrestna mera izjemno nizka in da ne nosi kumulativnih obveznic, je ta hibrid v tem trenutku praktično neprodajljiv. Verjetno je tržna vrednost tam nekje od 20 do 30 odstotkov," je dejal Golob in se vprašal, "zakaj dajati partnerju možnost, da konvertira praktično ničvreden papir v višini 130 milijonov evrov za delnice NLB".
"Dejstvo je, da se lahko tudi tovrstne obveznice pojavijo v breme davkoplačevalcev. Tako imamo pravzaprav pat pozicijo, ko vsi nekaj čakajo," je opozoril Jerko Čehovin iz PS. Njegov kolega Stanko Stepišnik je dodal: "Bojim se, da je to samo navidezna rešitev za kratkoročen cilj - 30. junij 2012." Do Krušca, ki je priznal, da gre za hitro rešitev in je gradivo relativno skopo, je bil kritičen tudi Matevž Frangež iz SD: "Odločamo brez tega, da bi imeli kakršen koli kredibilen podatek, cenitev, menjalno vrednost, opredeljeno začasnost, dospetje teh mehanizmov..." Ker so na seji odbora govorili večinoma opozicijski poslanci, se je vznemirila tudi Alenka Bratušek iz PS, bivša direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. "Ne vem, zakaj že eno uro razpravljamo, ker nič ne vemo, nič ne smemo izvedeti, nič ne moremo povedati," je dejala. Zato se je opozicija vzdržala glasovanja o noveli, vendar je bila vseeno potrjena s strani koalicije in bo na dnevnem redu jutrišnje izredne seje parlamenta.
tomaz.modic@dnevnik.si
