Generalni sekretar ustavnega sodišče Erik Kerševan je pojasnil, da so pred včerajšnjo sejo prejeli nove zahteve za presojo ustavnosti in predloge za začasno zadržanje istih zakonskih določb (izplačilo regresa javnim uslužbencem, prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in ukinitev varovane plače), a z navedbo novih razlogov in utemeljitev.

Poleg varuhinje človekovih pravic, ki je zahtevo za začasno zadržanje določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine poslala v sredo, so na ustavnem sodišču včeraj prejeli še zahteve Sindikata delavcev v državnih organih in Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV. Prvi izpodbija ukinitev varovane plače, drugi pa "prisilno upokojevanje". Ustavno sodišče je včeraj državni zbor tudi pozvalo, da se kot nasprotni udeleženec postopka izjasni o novih navedbah vlagateljev.

Zahteve po začasnem zadržanju so sicer že prej poslali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS), Sindikat ministrstva za obrambo (SMO), Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) in Glosa. Predlagatelji glede določila o prenehanju pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, opozarjajo, da gre za prisilno upokojevanje, ki bi obenem pomenilo različno obravnavanje javnih uslužbencev proti drugim. Pri vprašanju regresa so prepričani, da znižanja za letos ne sme biti, ker so ga v mnogih javnih zavodih že pred uveljavitvijo zakona izplačali. Kar zadeva tako imenovane varovane plače (večinoma gre za tehnično civilno osebje v vojski), pa menijo, da določilo jemlje že pridobljene pravice, in opozarjajo, da se bo prejemnikom varovanih plač izplačilo znižalo bistveno bolj kot drugim javnim uslužbencem.

Vlada je v ponedeljek ustavnemu sodišču predlagala, da zavrne omenjene zahteve. Po njeni oceni določba glede varovanih plač ni v nasprotju z določbami ustave, saj ne ureja pravic za nazaj, temveč le za naprej in vzpostavlja enako plačilo za enako delo oziroma vzpostavlja enakost. Glede regresa vlada poudarja, da so izpodbijane določbe začasne narave in ne posegajo v kolektivne pogodbe. Pri tem opozarja, da se bo po zakonu za uravnoteženje javnih financ zaposlenim, ki so prejeli regres v drugačni višini, kot jo določa zakon, ob naslednjih izplačilih višina regresa znižala za znesek razlike med izplačanim regresom in v zakonu določenim regresom. Za člene zakona, ki govorijo o "prisilni upokojitvi", pa vlada v mnenju navaja le, da je zahteva za razveljavitev tega dela zakona "očitno neutemeljena"

Rajko Pirnat iz ljubljanske pravne fakultete pojasnjuje, da bodo ustavni sodniki glede zahtev za začasno zadržanje morali odgovoriti na vprašanje, ali bi zaradi omenjenih določb nastale težko popravljive posledice. "Pri denarnih terjatvah, torej regresih in varovani plači, je o tem težko govoriti, saj so te lahko iztožene z zamudnimi obrestmi. Pri prenehanju zaposlitve oziroma prisilnem upokojevanju pa je drugače in je zato bolj verjetno, da bi ustavno sodišče zahteve sprejelo," meni Pirnat.

V primeru, da ustavno sodišče sprejme začasno zadržanje, bi sledilo odločanje o tem, ali so zadržani členi v skladu z ustavo. Čeprav bi bila zadeva verjetno "prednostna", pa bi se po Pirnatovem mnenju odločitev verjetno zavlekla na nekaj mesecev.

Kot smo sicer že poročali, morebitno zadržanje določenih členov ne vpliva na izvajanje preostalega zakona za uravnoteženje javnih financ.