Za Kordeža je bilo zlasti neugodno pričanje njegovega naslednika Blaža Pesjaka, ki je ovrgel njegove navedbe, da je podpisovanje pogodb za nazaj splošna praksa, preprodajo trgovskega centra Primskovo pa je Pesjak ocenil kot škodljivo za Merkur.

Začetek sojenja Kordežu in drugim obtoženim sicer vse bolj krepi indice, da je bila preprodaja trgovskega centra Primskovo že od vsega začetka zasnovana le kot fiktivni posel, preko katerega je Merfin prišel do desetih milijonov evrov dobička, ki ga je nato v obliki dividend izplačal svojim lastnikom.

Od posla s Primskovim pa se je včeraj v celoti ogradil velenjski poslovnež in lastnik Kograd Igema (vmesni člen pri preprodaji Primskovega) Tomaž Ročnik, ki je mislil, da trgovski center kupujejo od Merkurja in ne od Merfina. "Nisem se želel ukvarjati s tem poslom," je na sodišču zatrdil Ročnik in dodal, da je Kordež pri tem poslu nanj poslušal vplivati.

Čeprav tako Ročnik kot tudi Kordež in direktor Kograd Igema Oto Brglez zatrjujejo, da je želel koroški gradbinec postati dolgoročni lastnik trgovskega centra, pa temu ne pritrjujejo nekateri dokazi, ki jih je predstavilo tožilstvo. Čeprav Kograd Igem za trgovski center nikoli ni plačal niti evra, je bil že konec leta 2008 vpisan v zemljiško knjigo kot njegov lastnik. S tem manevrom se je Kordež izognil, da bi moral ta posel prikazati tudi na seznamu poslov s povezanimi osebami, hkrati pa bi davčnemu uradu le stežka pojasnil, zakaj je Merkur trgovski center kupil od Merfina za 20 milijonov evrov, če bi ga le nekaj mesecev prej lahko kupil za več kot polovico nižji znesek. Poleg tega je težko iti mimo dejstva, da je Kograd Igem sočasno z nakupom trgovskega centra od Merfina sklenil pogodbo, po kateri bi lahko trgovski center vrnil Merkurju, kar se je nato tudi zgodilo. Iz elektronske korespondence med Kordežem, Brglezom in Ročnikom (ta ne ve, ali je elektronsko sporočilo sploh videl) je še razvidno, da Kograd Igem posla sploh ne bi financiral z dolgoročnim, temveč s kratkoročnim posojilom.

Dolgoročno lastništvo Primskovega za Kograd Igem sicer sploh ne bi bilo vzdržno, saj je sama vrednost trgovskega centra presegala celotno takratno premoženje gradbinca. Dogovorjeni dobiček pri trgovskem centru Primskovo je po pojasnilih Ročnika in finančnice Kograd Igema znašal vsega 100.000 evrov na leto. To pomeni, da bi Kograd Igem v rdeče številke zašel že, če bi se mu obrestna mera na posojila povečala za vsega slabe pol odstotne točke.

matjaz.polanic@dnevnik.si