Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn je v imenu vlade izrazil nasprotovanje predlagani noveli. "Vlada meni, da so predlagane rešitve že na načelni ravni neprimerne in posegajo v konceptualno ureditev zakona o verski svobodi," je dejal. Po njegovi oceni vodijo celo v protiustavno stanje.

Kot je poudaril Zorn, verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo "diskriminacijo na podlagi vere in zanikanju nevtralnosti". Prav tako načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavlja pozitivna razmerja z verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošne koristne in karitativne dejavnosti, je povedal Zorn.

Novela zakona o verski svobodi ni lov na čarovnice, pač pa odpravlja ustavna neskladja, je o noveli zakona o verski svobodi dejala poslanka PS Tamara Vonta. Po prepričanju Eve Irgl (SDS) pa opozicija z vložitvijo novele namerno in ob nepravem času odpira ideološke teme.

V SD pa zakon podpirajo. Kot je poudaril poslanec SD Mirko Brulc, je v njej ustrezno upoštevano ustavno načelo ločitve cerkve od države. Izpostavil je, da je "nov način financiranja nujno potreben, saj se je izkazalo, da trenutno ni na voljo verodostojnih podatkov v zvezi z veroizpovedjo, saj zadnji popis tega podatka ne vsebuje več".

Poslanka NSi Iva Dimic je poudarila, da je predlagan zakon "izrazito nedemokratičen, zastarel in v nasprotju z modernimi rešitvami urejanja odnosov države z verskimi skupnostmi".

Največja sprememba pri financiranju verskih skupnosti

Največja sprememba z novelo zakona bi bila pri financiranju verskih skupnosti, to bi z novelo zakona postalo odvisno od deleža dohodnine, ki ga posameznik nameni posamični verski skupnosti. "Ni treba, da bi vernik namenil vseh 0,5 odstotka dohodnine, lahko tudi 0,1 odstotka. Gre za načelo 'vsak glas šteje'," je ob vložitvi predloga na tiskovni konferenci pojasnila Majda Potrata (SD). Prav tako država ne bi več zaposlovala predstavnikov verstev v državni upravi, torej v bolnišnicah, zaporih, vojski.

Za financiranje dela prispevkov za socialno varnost uslužbencev verskih skupnosti je bilo lani namenjenih 2,4 milijona evrov, letos v prvih treh mesecih pa le 188.000 evrov, poroča Delo. Poleg tega je bilo za zasebne katoliške šole lani namenjenih 8,6 milijona evrov.

V noveli je zapisano tudi, da bi lahko versko skupnost registriralo že deset ljudi, le-te pa bi bile izenačene s svetovnonazorskimi skupnostmi. Zdaj je za registracijo verske skupnosti potrebno imeti 100 članov.

Verske skupnosti: Predlog je nedemokratičen

Predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji menijo, da je predlog nedemokratičen, saj se pri njegovi pripravi poslanci niso posvetovali z verskimi skupnostmi in vsemi državljani, ki jih spremembe zadevajo. "Ideološko obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva," so zapisali.

Predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji so v skupni izjavi za javnost pred dnevi ocenili tudi, da predlagatelji niso navedli nobenih ustavnopravnih razlogov za spremembo ureditve. Prepričano so, da je obstoječi zakon popolnoma skladen z ustavo in primeren, spremembe pa bi obstoječe in dosežene standarde varovanja človekovih pravic občutno znižale, so sporočili.

Vlada bi varčevala povsod, le pri verskih skupnostih ne

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša zatrjuje, da bodo zakon pri prvi obravnavi podprli štirje od njihovih petih poslancev, eden pa bo odločitev sprejel po razpravi v parlamentu. Hkrati bodo od vladnih partnerjev zahtevali, da za drugo obravnavo na odboru pripravijo svoj predlog. Nato se bodo odločili, katerega bodo podprli.

Državljanska lista stališča glede

predloga še ni zavzela, nasprotovanje predlogu pa so že napovedali v ostalih vladnih strankah SDS, SLS in NSi, ki na drugih področjih sicer pozivajo k zategovanju pasov. Takšno je tudi uradno stališče vlade, ki pripravlja svojo novelo zakona. S predstavniki največjih verskih skupnosti, ki nasprotujejo spremembi zakona, se je v zadnjih dneh ločeno sestal tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. O predlogu se je Turk pogovarjal sicer le z nadškofom Antonom Stresom.

Odgovor, kakšne varčevalne ukrepe namera v svoji noveli zakona na tem področju predlagati vlada, še čakamo.