V 12 letih dela sem imela samo 20 dni plačanega dopusta. Po obstoječem zakonu bi kot s. p. morala delati do 68. leta starosti. S tem bi si prislužila pokojnino v višini 300 evrov. Eden od staršev je svobodni umetnik brez rednih prihodkov, drugi ima 520 evrov pokojnine, sestra je prav tako prekarka prek avtorske pogodbe, partner pa brezposeln z občasnim delom na črno. Tudi vsi moji bližnji prijatelji so brez rednega dela. Ne morem načrtovati otrok, ker je moja prihodnost preveč negotova," je tipična izpoved ene izmed vse bolj številnih mladih oseb, ki so obsojene na životarjenje v tako imenovanih prekarnih oziroma občasnih zaposlitvah (prekarnost je izpeljanka iz latinskega glagola precor - biti prisiljen prositi oziroma moliti, da bi imel kakršno koli delo).
Bo po spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bo očitno osrednja strukturna reforma sedanje Janševe vlade, prekarni način življenja postal pravilo, ali pa so, kot trdijo delodajalci, takšne zgodbe zgolj posledica preveč toge delovne zakonodaje? Delodajalci so prepričani, da je treba trg dela "fleksibilizirati" s poenostavitvijo postopkov pri odpuščanju, skrajšanjem odpovednih rokov in zaposlitvami za krajši čas ter poceniti z znižanjem odpravnin in bolniških nadomestil, ukinitvijo dodatka za delovno dobo, odpravo plačanega odmora za malico... Če bi bil trg dela v Sloveniji bolj prožen, bi se tudi podjetja, kot zagotavljajo, lažje odločala za zaposlovanje, tudi za nedoločen čas.
To se je namreč od leta 2000 do 2009 po deležu zaposlenih zmanjšalo z 61,4 na 55,7 odstotka, medtem ko se je obseg dela za določen čas od leta 2002 do letos povečal s 14,6 na 19,2 odstotka. Če je bilo leta 2007 med prostimi delovnimi mesti 76,6 odstotka delovnih mest za določen čas, jih je letos že 83 odstotkov.
Odpuščanje dvakrat daljše in dvakrat dražje kot na Češkem
Delodajalca, ki ne bi imel obilo pripomb na slovensko delovno zakonodajo, nam kljub trudu ni uspelo najti. Vsi po vrsti se pritožujejo, še zlasti nad dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pri odpuščanju. "Odpustiti slabega ali odvečnega delavca je strašen problem," opozarja Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, zlate gazele 2011, Gregor Pipan, direktor računalniškega podjetja XLAB, pa pri tem dodaja, da morajo pri krivdni odpustitvi zaposlenega zapraviti tri do štiri mesece časa. "Še zlasti za manjše podjetje pomeni to veliko birokracije in energije," poudarja Boštjan Gaberc, direktor dolenjsko-posavske gazele Mikrografija.
Podjetja, ki poslujejo na trgih bivše Jugoslavije, ugotavljajo, da je tudi tam zakonodaja zelo toga, precej bolje pa je menda v državah vzhodne Evrope. Po besedah Edyte Gorecke, kadrovske direktorice podjetja Goodyear Dunlop za srednjo in jugovzhodno Evropo, zahteva prekinitev pogodbe iz poslovnih razlogov na Češkem dvakrat manj časa in tudi dvakrat manj stroškov. Še lažje je odpuščanje v ZDA. "Birokratskih ovir je, predvsem pri prekinitvah pogodb, manj in v praksi lahko prekineš pogodbo o zaposlitvi tako rekoč čez noč, pri čemer mora za to seveda obstajati neki razlog," pojasnjuje Gašper Koren, operativni direktor računalniškega podjetja Zemanta.
Po mnenju delodajalskih združenj je v slovenski delovni zakonodaji preveč ostankov nekdanjega socialističnega sistema. "Nikjer več nimajo v zakonodaji odmora za malico ali prevoza na delo, saj je to materija, ki mora biti v kolektivnih pogodbah. In kaj ima delodajalec z delovno dobo, ki jo je delavec preživel v drugih podjetjih? Višja plača mora biti plod izkušenj in ne neke avtomatike," meni Borut Meh, nekdanji predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).
Iskanje obvodov
Nekatera, zlasti večja podjetja, so "rešitev" našla v cenejšem agencijskem delu, ki je po mnenju sindikatov zaznamovano s celim spletom kršitev delovnopravne zakonodaje, pri čemer izpostavljajo zlasti veriženje in krajšanje pogodb ter neenak položaj agencijskih delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi. "Agencijskim delavcem ne priznavajo ustreznih tarifnih razredov in jim praviloma odrejajo minimalne plače, obenem so prikrajšani pri nadomestilu za prehrano in prevoz na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, božičnicah ali trinajstih plačah. Najemna delovna sila ima tudi manj dopusta, koriščenje bolniških odsotnosti je pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi," opozarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Med podjetji, ki največ uporabljajo agencijsko delo, je Hella Saturnus, kjer je bilo konec maja od skupno 2009 zaposlenih kar 908 agencijskih delavcev. Direktor Helle Christof Droste, sicer menedžer leta 2011, pravi, da jim ob odsotnosti ustrezne delovne zakonodaje prav sodelovanje z agencijami zagotavlja nujno potrebno fleksibilnost, ki jo potrebujejo za konkurenčni boj v državah srednje in vzhodne Evrope. Pri tem poudarja, da so od januarja 2008 ustvarili več kot 1000 novih delovnih mest, od tega več kot 300 za agencijske delavce (samo lani 173).
Številna podjetja iščejo obvode v študentskem delu in prek sklepanja pogodb z s.p.-ji. V Tubi Lajovic na primer imajo po podatkih sindikatov "samostojne podjetnike" celo za tekočim trakom. Število samozaposlenih (brez kmetov) se je od leta 2007 sicer povečalo za več kot 15 odstotkov (z 52.706 na 61.357). Lukič meni, da je med njimi precejšnje število "lažnih samozaposlenih", ki še vedno delajo pri istem delodajalcu kot pred spremembo statusa, le da se zdaj delodajalec imenuje "naročnik" in delavec "storitev", pri čemer se obveznosti plačevanja socialnih prispevkov v celoti prenesejo na "storitev", torej na delavca.
Sindikati zahtevajo zaposlitve za nedoločen čas
Sindikati imajo na trg dela in "fleksibilno varnost" povsem nasproten pogled kot delodajalci. Po njihovem prepričanju je trg dela še preveč fleksibilen, kar naj bi dokazovalo število brezposelnih, ki se je od leta 2008 skoraj podvojilo (z nekaj več kot 60.000 na dobrih 110.000). "Tisto, kar potrebujejo delavke in delavci, je več varnosti, zlasti v teh kriznih časih. Naše stališče je, da mora biti osnova zaposlitev za nedoločen čas," poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Čeprav priznava, da so spremembe delovne zakonodaje potrebne, pa imajo glede njih drugačno mnenje kot delodajalci. "Sindikati pričakujemo, da bi pri prenovi delovne zakonodaje odpravili sedanje deviacije, še posebno tiste, ki spodbujajo prekarna in agencijska dela, ter uredili področje nadur in delovnega časa, ki ga delodajalci na veliko izkoriščajo," pojasnjuje Semolič. Trditve delodajalcev, da so zaposleni za nedoločen čas preveč zaščiteni, v sindikatih zavračajo s podatkom, da se je v zadnjem letu najbolj povečal prav delež brezposelnih, starih 50 let in več; maja letos je njihov delež znašal kar 35,7 odstotka. Število brezposelnih, starejših od 50 let, pa se je od aprila 2007 do aprila letos povečalo z 22.310 na 38.311 ali za 72 odstotkov.
Največji problem - prevelika segmentacija trga dela
Urška Lušina in Arjana Brezigar Masten v delovnem zvezku Fleksibilnost trga dela v Sloveniji, ki ga je lani izdal Umar, ugotavljata, da je največji problem slovenskega trga dela v njegovi preveliki segmentaciji - prevelikih razlikah med starejšimi, praviloma zaposlenimi za nedoločen čas, in mladimi, ki tavajo v prekernih delih. Delež vseh zaposlitev za določen čas v Sloveniji je z 19,2 odstotka sicer "le" za pet odstotnih točk višji od povprečja EU, vendar pa je v starostni skupini od 15 do 24 let po podatkih za četrto četrtletje leta 2011 takšnih kar 76,4 odstotka zaposlitev ali 34 odstotnih točk več kot v EU, od tega med mladimi ženskami celo 86,4 odstotka. Podobno je pri zaposlitvah s krajšim delovnim časom, kjer je naš delež z 9,7 odstotka skoraj za polovico nižji od povprečja EU (18,2 odstotka), pri čemer pa je delež mladih (od 15 do 24 let) s 44,2 odstotka za 14,4 odstotne točke višji od evropskega povprečja.
Postopkovne ovire in stroški, povezani z zaposlovanjem in odpuščanjem, se merijo s tako imenovanim indeksom varovanja zaposlitve (EPL). Glede na ta indeks je stopnja varovanja zaposlitve v Sloveniji z oceno 2,76 višja od povprečja držav OECD (1,94). V Sloveniji je visok predvsem indeks varovanja pri stalnih zaposlitvah, ki znaša 2,98 (v OECD 2,11), med državami EU imata višjega le Češka in Portugalska. Medtem ima indeks za začasne zaposlitve oceno 2,50.
Pri tem je zanimivo, da je v številnih državah (na primer v Belgiji, Franciji, Grčiji, na Norveškem...) indeks varovanja za začasne zaposlitve višji od indeksa varovanja za stalne zaposlitve.
