Očitno bodo krčenje denarne pogače najbolj občutili igralci.
Tako nove kot podaljšane pogodbe med igralci in klubom bodo nižje od dosedanjih. In tudi zato pogovori in pogajanja z igralci trajajo toliko dlje, kar je seveda povsem razumljivo in logično, ko gre za denar. Če damo na primer igralcem dvajset odstotkov manjše plače, se bo to na vsem proračunu poznalo sedem, osem odstotkov. Lahko vplivamo le na plače igralcev, nikakor pa ne na stroške potovanj, razen če bi, če se malce pošalim, potovali z avtostopom.
Koliko v proračun prispevata prodaja vstopnic in navijaških artiklov, na primer klubskih dresov, šalov, zastavic...?
V slovenski ligi imamo malo tekem z veliko gledalci, zato je tudi prihodek od prodaje vstopnic majhen. V evropski ligi prvakov smo imeli sedem tekem v skoraj vedno polni Bonifiki, kar se je poznalo tudi pri prodaji vstopnic in izkupičku. A kljub temu to v vsem proračunu predstavlja majhen delež prihodkov. Pri prodaji navijaških artiklov obstaja kritična masa: na začetku 40, 50 ljudi kupi na primer klubski dres, dodatnih kupcev pa potem skorajda ni več. Gre za omejeno število kupcev, zato od prodaje tovrstnih zadev ni kakšnega omembe vrednega zaslužka.
Cimos je uspešno zastopal Slovenijo v ligi prvakov po tekmovalni plati. Kakšna pa je bila finančna plat za vaš klub, ki je za kotizacijo plačal 25.000 evrov, a za drugo mesto v skupini dobil 60.000 evrov, za preboj v osmino finala 25.000, za napredovanje v četrtfinale pa 40.000?
Gre za zneske, ki nikakor niso primerljivi z nogometom, so pa verjetno višji od košarkarskih. Glede na uspešno sezono in preboj med osem najboljših klubov v Evropi smo bili v plusu. Nabralo se je toliko denarja, da smo z njim pokrili stroške domačih evropskih tekem in gostovanj. Gre za lepo denarno injekcijo, ki smo si jo zaslužili, nismo pa je še dobili. Denar s strani EHF pričakujemo julija ali avgusta. V naslednji sezoni bomo igrali v novoustanovljeni ligi Evropa, v kateri pa bomo z denarnega vidika seveda nekoliko na slabšem.
