V treh najboljših moških (Gorenje, Celje Pivovarna Laško, Cimos) in najboljšem ženskem (Krim Mercator) recesija vsaj uradno (še) ni z veliko roko potrkala na vrata, kajti njihovi proračuni - z delno izjemo Koprčanov, verjetno predvsem zaradi neigranja v ligi prvakov - bodo tudi v novi sezoni na ravni tistih iz minule.
Juršič: Težave zaradi dolgov
S 1. majem je v Gorenju prišlo do zamenjave na položaju direktorja kluba, po odhodu Staneta Ostreliča je vajeti vzel v svoje roke Tomaž Juršič. "Tepe nas predvsem to, da moramo pokrivati tudi dolgove iz preteklosti. Recesija se seveda zelo pozna: vsako podjetje, ki je v težavah, najprej rešuje sebe, tako da ostane bolj malo ali skoraj nič denarja za šport. A kljub recesiji bo proračun ostal na letošnji ravni, na srečo pa imamo odličnega generalnega pokrovitelja, ki prispeva zelo velik delež," je pojasnil Juršič. Seveda ni želel govoriti o višini dolgov, ki pa po neuradnih informacijah znašajo okoli 200.000 evrov.
Tudi s prodajo vstopnic in navijaških artiklov v velenjskem klubu ne ustvarijo občutnih prihodkov. "Gre za zanemarljiv znesek. Navijaška kultura v Sloveniji je povsem drugačna od tiste v Nemčiji. Pri nas bi navijači radi bolj ali manj vse zastonj, v tujini pa z veseljem kupijo vstopnico, klubske simbole, hrano, pijačo... Tam je tekma družabni dogodek, pri nas pa ne. V Kielu imajo dvorano za več kot 10.000 gledalcev razprodano za pet let vnaprej, pri nas je kaj takšnega čista utopija," se zaveda direktor velenjskega kluba.
Pungartnik: Brez sprememb
Pred leti je imel rokometni klub Celje Pivovarna Laško kar 4,2 milijona evrov letnega proračuna. Pred sezono 2010/11 so ga bili prisiljeni zmanjšati na tri milijone, letošnjo pa so izpeljali še s skoraj polovico manjšim zneskom. "Ko v tujini govorijo o klubskem proračunu, se to nanaša le na prvo, člansko ekipo. Pri nas pa gre za proračun vsega kluba, saj imamo osem selekcij v klubu in še osem na šolah," je opozoril direktor celjskega kluba Roman Pungartnik, ki je povedal, da bo letošnji proračun ostal na ravni tistega iz letošnje sezone.
Pri pokritju letnega proračuna pade največje breme (neuradno več kot dve tretjini) na generalnega pokrovitelja, Pivovarno Laško. "Morebiti bi bilo bolje, če bi bila denarna pokritost s strani sponzorjev bolj razpršena, a tako je v našem klubu že od nekdaj. Recesija se pozna na vsakem koraku, mi pa smo se z njo že lani dokaj uspešno spopadli in se tudi prilagodili," se spominja Pungartnik, celjski klub pa veliko pozornosti posveča tudi promociji: "Z denarjem od prodaje vstopnic in navijaških artiklov ni mogoče obogateti, lahko pa z njim pokrijemo nekatere tekmovalne stroške. Velik poudarek dajemo tudi temu, da bi klub začel preživljati samega sebe. Zato smo zelo dejavni pri večji prepoznavnosti kluba, identifikaciji z ljudmi in okoljem ter poskušamo tekme organizirati kot družabne dogodke."
Dujić: Tretjino pokrije Mercator
"Naš klub ima že nekaj sezon enak letni proračun - od 1,5 do 1,7 milijona evrov. V primerjavi z vrhunskimi in bogatimi evropskimi klubi, kot so romunski Oltchim, madžarski Györi ali črnogorska Budućnost, je to nekajkrat manj, zato se z njimi skorajda ne moremo kosati pri nakupih igralk," je pojasnil Goran Dujić, direktor Krima Mercatorja, za katerega bo v letošnji sezoni verjetno igralo kar deset tujk. Od vstopnine klub nima prihodkov, saj je ogled tekem v Stožicah prost, razmišljajo pa o ponovni uvedbi simbolične vstopnine (dva evra), ki pa ne bi šla v klubski proračun, ampak za razvoj ženskega rokometa.
Po Dujićevih besedah je v klubu že od nekdaj tako, da generalni pokrovitelj pokrije tretjino proračuna. Pogodba z Mercatorjem je še vedno veljavna, tako da bo klub še naprej nosil njegovo ime, denarna plat sodelovanja pa bo delno manjša. "Ne moremo razmetavati z denarjem, če ga ni. Kriza je naredila svoje, obljubljeni denar zamuja ali pa ga sploh ni. Dolgov na srečo nimamo, klub pa zamuja s plačili največ dva ali tri tedne, kar je še v mejah normale. A vedno vse plačamo, še nikomur nismo ostali nič dolžni," je zatrdil Dujić.
