Kot zadnji primer, ko je bil odpuščen sindikalni zaupnik, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič na novinarski konferenci navedel primer nekdanje odgovorne urednice revije Obrazi in sindikalne zaupnice Alme Sedlar, ki ji je družba Salomon aprila letos iz krivdnih razlogov odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Omenjeni primer je Semolič umestil v širši kontekst, ko želijo delodajalci obračunati s tistimi, ki kot sindikalni zaupniki pri delodajalci zastopajo interese zaposlenih. Pri tem je izpostavil, da je varovanje pravice do sindikalnega zbiranja pomembno načelo pravne države, vsaka kršitev tega načela pa izjemno nevarna. "Daje namreč sporočilo, da bo tisti, ki se bo bori za delavce, deležen linča s strani delodajalca," je dejal.

V EU po njegovih besedah obstaja nekaj pomembnih pravnih aktov, ki varujejo pravico delavcev do svobodnega sindikalnega združevanja, prav tako obstaja posebna mednarodna konvencija o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, ki zelo "jasno poziva države, naj zavarujejo predstavnike delavcev". "V Slovenija večina delodajalcev v Sloveniji to upošteva, imamo pa tudi delodajalce, ki na ta načela ne pristajajo," je opozoril Semolič. Primer Sedlarjeve pa je označil kot nevaren nevarne, saj da lahko vzpodbudi tudi druge delodajalce, da obračunajo z sindikalnimi zaupniki.

Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije po besedah njenega predsednika Branimirja Štruklja primer Sedlarjeve jemljejo zelo resno, saj bi lahko bil "neka simbolna točka, ki bi kazala na to, da se začenja položaj sindikatov in sindikalnih zaupnikov spreminjati na slabše". Pri tem tem je opozoril, da je "nekaj zelo negativnih signalov" v to smer v zadnjem času že bilo, pri tem pa izpostavil odpoved pogodbe policijskima sindikatoma.

Štrukelj sicer meni, da je eden ključnih elementov socialnega partnerstva to, da imajo predstavniki "zaposlenih legalno vlogo, ki jih ščiti, ker zagovarjajo interese zaposlenih". "Če se na tej točki karkoli zgodi, smo v položaju, ko je treba narediti vse, da se to ustavi," je dejal.

Predsednik SNS Iztok Jurančič kot težavo pri trenutni zaščiti sindikalnih zaupnikov vidi v zakonodaji, ki delodajalce postavlja v boljši položaj v primerjavi s sindikati oziroma sindikalnimi zaupniki. "Zdaj namreč lahko delodajalec sindikalnega zaupnika obtoži, obsodi in izvrši sankcijo nad njim, medtem ko sindikat te možnosti nima," je dejal. Po njegovi oceni bi bilo sicer treba v zakonodaji predvsem določiti, da ima sindikalni zaupnik imuniteto, dokler se mu kršenje delovnih obveznosti pravnomočno ne dokaže.

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi odvetnik Alme Sedlar Andrej Pohar. Pojasnil je, da je Sedlarjeva zoper družbo Salomon vložila tožbo zaradi nezakonite odpovedi delovne pogodbe, hkrati pa je podala predlog, da sodišče do končne odločitve z začasno odredbo odpoved zamrzne, a tega sodišče ni naredilo. Na takšno odločitev so se, kot je povedal, pritožili, zdaj pa čakajo odločitev višjega sodišča.

Pri tem je Pohar kot problem izpostavil dejstvo, da, kot je dejal, sodišča več takšnih prošenj za izdajo začasnih odredb zavrnejo, kot pa odobrijo, ponavadi s pojasnilom, da je zadeva sporna. "Dokler bo sodišče sledijo tej interpretaciji, potem takšne začasne odredbe ne bodo imele nobenega učinka," je dejal.

Poleg omenjenih sindikalnih central in SNS so se skupni izjavi pridružile še Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije.