Z zelo smelimi cilji: število prenočitev na leto povečati za dva odstotka ali na 9,83 milijona konec leta 2016, število turistov za štiri odstotke na leto (na 3,65 milijona v letu 2016), dodano vrednost v turizmu na zaposlenega dvigniti s 30.000 na 35.000 evrov, število zaposlenih s 45.000 na 50.000, priliv iz naslova potovanj izboljšati za šest do osem odstotkov na leto (v letu 2016 na okoli 2,84 milijarde evrov), vsakih 365 dni napredovati za eno mesto po indeksu konkurenčnosti slovenskega turizma (lani je bila Slovenija na 33. mestu med 139 državami), do konca leta 2016 vzpostaviti vsaj deset novih rednih letalskih prog, doseči 65-odstotno povprečno letno zasedenost hotelov, za deset odstotkov povečati prepoznavnost Slovenije in znamke I feel... Skratka, veliko muzike za malo denarja.
Tone Matjašič, predsednik Združenja slovenskih turističnih agencij, poudarja, da je osnutek strategije nastal še pod prejšnjo vlado in da so ga takrat v strokovnih krogih označili za dobro pripravljenega. Toda ker se proračun za turistično promocijo zmanjšuje, se zdi Matjašiču vprašljiv izvedbeni del tega dokumenta. "Ob takem odnosu do turizma je tudi sprejemanje kakršne koli strategije povsem odvečno delo za vse, ki se z njim ukvarjajo. Žalostno je, da smo končno dobili na papirju operativni dokument, ki jasno postavlja tako naloge kot cilje, a zaradi sesutja finančnega dela strategija nima možnosti, da bi zaživela," je črnogled naš sogovornik.
Dodaja, da drastično zmanjševanje denarja za turizem že negativno vpliva na promocijo Slovenije v tujini. "Zato bi bilo prav, da bi člani vlade, posebno gospodarski minister Radovan Žerjav, povečali stroške za potovanje po svetu in se prepričali, v kako revnem stanju je naša gospodarska diplomacija, kako je Slovenija zmeraj manj prepoznavna, posebno na trgih, na katerih vse druge države EU nastopajo agresivno. Pred kratkim sem se vrnil iz Japonske, kjer ima predstavništvo Slovenske turistične organizacije do konca leta za svoje delovanje na voljo le nekaj tisoč evrov. Da ne govorim o Indiji, kjer slovenski veleposlanik ob dnevu samostojnosti in obletnici navezave diplomatskih stikov med Slovenijo in Indijo prireja poslovne delavnice v štirih največjih indijskih mestih, pa nimamo denarja za najskromnejšo turistično predstavitev Slovenije. Skrb zbujajoče je, da minister za gospodarstvo govori o embalažnini (ceni embalaže) za vode, o turizmu pa ne reče niti besede," je zgrožen Matjašič.
Na kadrovsko in finančno podhranjenost Slovenske turistične organizacije so opozorili tudi avtorji strategije, ko so med drugim zapisali: "Če naj Slovenska turistična organizacija (STO) izvaja vse načrtovane dejavnosti (vključno s spodbujanjem razvoja destinacij), ji je treba zagotoviti možnosti za to (vključno s finančnimi in kadrovskimi viri)." Za Slovenijo so zlasti pomembni italijanski turisti, saj predstavljajo skoraj dvajset odstotkov vseh tujih turistov, a se jih zaradi hude krize vedno manj odloča za potovanja zunaj Italije. To se v slovenski turistični statistiki letos že pozna, vendar se je vlada kljub temu odločila za krčenje denarja za turistično promocijo. "Naši tekmeci v oglaševanje na italijanskem trgu vlagajo znatne vsote, nekateri so oglaševalske kampanje še okrepili v primerjavi s prejšnjimi leti, zato tu tvegamo izgubo v preteklosti pridobljenega položaja," nam je ob tem dejal Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Milanu.
