Poslanci SDS, DL, DeSUS in NSi so predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bi se odpravile odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jih mora plačati investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo, vložili v parlamentarno proceduro 30. maja. Kot so pojasnili, se bo s tem razbremenilo slovensko gospodarstvo in dvignilo njegovo konkurenčnost.
A več slovenskih okoljskih nevladnih organizacij poslance poziva, naj predlog nemudoma umaknejo oz. ga zavrnejo. "Predlagatelji novele zakona se verjetno ne zavedajo, da se igrajo s prehransko varnostjo sedanjih in prihodnjih generacij prebivalcev Slovenije, do česar nimajo nobene pravice," so zapisale v današnjem skupnem sporočilu za javnost.
Leta 2011 uvedeno nadomestilo je tako rekoč edini ukrep za varovanje najboljših zemljišč pred pozidavo - torej nepovratnim uničenjem, opozarjajo. Brez kmetijskih zemljišč oskrbe s hrano ni, zato jih je treba zavarovati še temeljiteje, hkrati pa razmisliti o ukrepih za povečanje njihovega obsega.
Ob tem okoljske organizacije še opozarjajo, da so podatki o dinamiki nepovratnega izgubljanja najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč v preteklih 20 letih naravnost srhljivi: v letu 2010 smo pozidali že sedem hektarov kmetijskih zemljišč na dan, torej smo vsak dan izgubili eno povprečno veliko slovensko kmetijo.
Civilna družba proti odpravi odškodnin pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč
Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih z ukinjanjem prispevka pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč odpira pot špekulantom pri posegih v prostor, svari predsednik Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč Slovenske Istre Jožef Horvat. S poenostavitvijo postopkov se utegne pripeljati k nam okoljsko sporno industrijo.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru navedel Horvat, utegnejo hitrejši in enostavnejši ter z ukinitvijo plačila prispevka cenejši postopki za gradnjo objektov poleg tega privesti do padca kakovosti okolja in življenja prebivalstva.
Horvat je bil kritičen tudi do paketa varčevalnih ukrepov in varčevalne politike vlade nasploh, ki ima po njegovem prepričanju za posledico "izgubo pravic velike večine državljanov, seveda za tuje interese" ter vse večjo ogroženost naravnega okolja, kmetijskih zemljišč in nenazadnje zdravja prebivalstva.
Irena Vrhovnik iz Kmetijsko svetovalne službe Koper je poudarila, da smo glede obsega kmetijskih površin na evropskem repu, zaradi samooskrbe naše države s kakovostno hrano pa je bistveno, da se kmetijska zemljišča v celoti ohrani. Tako je ta zakon z ogrožanjem kmetijskih zemljišč tudi v nasprotju z usmeritvami EU, je dodala.
Po finančni se nam verjetno obeta tudi prehranska kriza, zato je zelo pomembno zaščititi naravne vire. Po njenih podatkih je vrednost hrane, ki jo v Sloveniji uvozimo, 800 milijonov evrov, kar je toliko, kot bi morali v letošnjem letu kot država privarčevati. "Če bi en velik del te hrane lahko pridelali sami in je ne bi bilo potrebno uvoziti, bi to potem pomenilo tudi zelo velik plus za našo Slovenijo," je ocenila.
Tudi preostali govorci so obsodili težnje k pozidavi oziroma spremembi namembnosti zemljišč. Predsednica Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič je tako omenila, da so še vedno prisotni načrti za postavitev igrišča za golf v piranski občini. Zaskrbljujoč je tudi razvoj obalne hitre ceste, zaradi česar bodo v Luciji uničena "najlepša kmetijska zemljišča", ogroženi pa bodo tudi vodni viri.
Podobno je menila predstavnica Civilne iniciative Gibanje za Sečovlje Jolanda Bastjančič, ki ne želi, da bi se kakovost življenja poslabšala. Obdelovalna zemljišča je nujno potrebno zaščititi pred gradbenimi posegi tako iz Slovenije kot iz tujine, pa je izpostavila predstavnica organizacije Alpe Adria Green Nada Paulin.
