Robert Hrovat (SDS) je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da je bila uvedba omenjenih odškodnin neprimeren ukrep, saj da Slovenija še bolj izgublja na lestvici konkurenčnosti. "Cene zemljišč so zaradi odškodnin enormno narasle, kar investitorje odvrača od gradenj. Od odškodnin je bilo pobranih bistveno manj sredstev kot predvideno. Ljudje tudi čakajo z gradbenimi dovoljenji na čas odprave odškodnin," je opozoril Hrovat, ki meni, da odprava odškodnin pomeni vzpodbudo za investitorje in korak v smer večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Da je osnovni varuh kmetijskih zemljišč kmetijsko ministrstvo, ki daje soglasja za spremembo namembnosti zemljišč, je poudaril Rihard Braniselj (DL), ki meni, da je bila omenjena novela ena večjih napak prejšnje koalicije. "Odškodnine, ki so bile uvedene, so bile uvedene 10 let prepozno. Namesto, da bi sprejemali ukrepe za spodbujanje gospodarstva, gradbeništva, so z novelo to še dodatno blokirali," je poudaril in dodal, da konkretnih učinkov uvedbe odškodnin ni bilo in jih tudi ne bo. Prepričan pa je, da potrebujemo novo kmetijsko politiko, saj smo vse bolj zaraščeni, vsak dan pa izgubimo tri kmetije.

Plačilo odškodnine je inštitut, ki onemogoča gradnjo in bistveno povečuje stroške gradnje, ter tudi ne upravičuje svojega namena, je opozorila Jana Jenko (DeSUS). V DeSUS so sicer lani omenjeno novelo podprli, a kot je dejala Jenkova, je praksa pokazala, da je to prevelik strošek za investitorje in da nima pričakovanega učinka.

S tem predlogom bodo mlade družine v domačem okolju lažje rešile stanovanjske probleme, kar bo prispevalo tudi k pomladitvi in poživitvi podeželja, je prepričan Janez Vasle (NSi).

Žveglič: Odprava odškodnin ni v skladu s koalicijsko pogodbo

Odprava odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jo predvideva predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih in so jo vložile SDS, DL, DeSUS in NSi, ni v skladu s koalicijsko pogodbo, opozarja Roman Žveglič (SLS). Po pogodbi naj bi namreč odpravili le odškodnine, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo.

"Če bo ta novela sprejeta, bo lov na kmetijska zemljišča odprt. Izgubilo bo kmetijstvo kot celota, država na segmentu prehranske varnosti in pri kmetijskih zemljiščih," je poudaril na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je pojasnil, zakaj se poslanska skupina SLS ni podpisala pod predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ostalih koalicijskih strank, ki so jo v parlamentarno proceduro vložile v začetku tedna.

V SLS se zavedajo, da je novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bila lani uveljavljena, nujno treba spremeniti, kajti v določenih točkah je po njihovem mnenju zelo neživljenjska in posega v nekatere že pridobljene pravice.

SLS s svojim predlogom

Žveglič je izpostavil, da pa se s trenutno predlagano novelo ne strinjajo in da so v SLS pripravili svoj predlog novele, ki je že bil usklajen z resornim ministrstvom, da pa na koalicijskem usklajevanju ni dobil podpore.

V svojem predlogu niso odpravili omenjenih odškodnin, so jih pa znižali. S predlogom so želeli poseči tudi v vrstni red pri nakupih kmetijskih zemljišč, kjer bi imele prednost kmetije, ki se ukvarjajo z resno proizvodnjo in ustvarjajo hrano za trg.

"Nekaj odškodnin naj ostane, saj se z najboljšimi kmetijskimi zemljišči počne v Sloveniji zelo grdo. Že tako jih je malo, zato morajo ostati neke varovalke," je opozoril Žveglič.

Ob tem je povedal, da je tudi pri zakonu o uravnoteženju javnih financ sprejeto določilo, ki dodatno obdavčuje lastnike zemljišč, ki so prvo leto po spremembi kmetijskih v zazidalna zemljišča, ta zemljišča prodali. Te lastnike naj bi nov zakon obdavči za dodatnih 25 odstotkov.

V poslanski skupini se sicer niso še odločili, kako bodo glasovali o predlogu novele, ki so jo vložile ostale koalicijske stranke.