Državni tožilci so do sedaj lahko postali državni sekretarji s pravico vrnitve na tožilsko mesto po preteku mandata le na matičnem ministrstvu, kar je sedaj ministrstvo za notranje zadeve. V primeru imenovanja na mesto državnih sekretarjev na drugih ministrstvih in v kabinetu predsednika vlade take možnosti nimajo.
Sprememba zakonodaje
Po spremembi zakonodaje bodo državni tožilci lahko državni sekretarji postali kjerkoli in se bodo po preteku mandata lahko vrnili na mesto tožilca. Tožilska funkcija jim bo torej mirovala. Gorenaku gre v nos, ker "nekateri mediji in opozicijski politiki vzganjajo vik in krik , da je ta sprememba zakona predvidena za to, da naj bi se državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar 'preselila' v kabinet predsednika vlade."
Pravi , da je sprememba namenjena vsem državnim tožilcem, ne le Brezigarjevi, in da bi bilo "ravnanje, ki bi to enemu od državnih tožilcev, npr. Barbari Brezigar onemogočilo, diskriminatorno."
Očitki prejšnji vladi
V nadaljevanju vladi Boruta Pahorja očita, da je naredila nekaj podobnega, ko je takratni minister Aleš Zalar predlagal "spremembo zakona o državnem tožilstvu in tako ukinil mesto 'generalnega sekretarja tožilstva', za zasedbo katerega ni bil predpisan pravniški državni izpit, in uvedel je mesto 'generalnega direktorja tožilstva' za katerega pa je kot pogoj za imenovanje predpisal pravniški državni izpit." Tako naj bi pripravil teren za Boštjana Škrleca in se znebil dotedanje generalne sekretarke tožilstva.
V zaključku se zgraža nad mediji in opozicijskimi politiki, ki problematizirajo sedanjo predlagano spremembo zakona o državnem tožilstvu. "Še več, danes kritizirajo spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki vsem 180. državnim tožilcem omogoča enako kot Barbari Brezigar. Objektivnost pa taka."
