Eden izmed vaših ciljev je razviti finančni mehanizem za investiranje v najboljše ideje. Ali že imate konkretne načrte, kako se lotiti tega?
Zelo sem bil navdušen nad idejo tako imenovanih »stiftungov«, fundacij velikih avstrijskih ali nemških podjetij. Ta vanje usmerjajo del dobička, nato pa prek teh fundacij financirajo družbeno odgovorne projekte. V Sloveniji takega sistema še nimamo. Je pa tudi pri nas veliko avstrijskih in nemških podjetij in lahko bi jih pocukali za rokav, da bi tako fundacijo ustanovili tudi pri nas . Baumax, denimo, ki je prisoten tudi na našem trgu, prek svoje fundacije vsako leto enega avstrijskega socialnega podjetnika nagradi z milijon evri.
V Nemčiji pa sem se navdušil nad »crowfundingom«, množičnim financiranjem projektov s pomočjo spletnega mesta ali družbenih omrežij. Bistvo je, da veliko število ljudi podari nekaj evrov za projekt ali izdelek oziroma storitev kupi vnaprej. Torej, če tisoč ljudi prispeva po pet evrov, lahko socialni podjetnik zbere veliko denarja.

Kako je z razpisom za socialne projekte?
Razpis se je zaprl 4. aprila, rezultati pa naj bi bili znani še ta mesec, čeprav je bilo toliko prijav, da se lahko vse skupaj zavleče v jesen. Pred kratkim je Damijana Košir, direktorica direktorata za trg dela, povedala, da so prejeli 92 prijav, ki imajo po sto strani materiala, zato verjetno traja kar nekaj časa, preden se vse pregleda. Verjamem pa, da bodo rezultate objavili še pred poletjem in da se bodo v jeseni izbrani socialni projekti lahko že začeli izvajati. Teh bo predvidoma deset ali še kakšen več.

Koliko sredstev lahko prejme socialni projekt?
En projekt lahko dobi največ 300 tisoč evrov, pri čemer na novo ustanovljena podjetja za obdobje treh let ne prejmejo več kot 200 tisoč evrov. Ker so se lahko na razpis z enim projektom prijavile tri partnerske organizacije in se sredstva razdelijo, pa lahko tudi na novo ustanovljeni zavodi prejmejo 300 tisoč evrov za projekt, ki ga bodo izvajali 24 do 36 mesecev.

Kako kaže na področju zakonodaje? Se stvari že premikajo?
Zadeva tako rekoč stagnira že od 7. marca lani, ko je bil sprejet zakon o socialnem podjetništvu. Ta je naložil vladi, da pripravi vse potrebno za izvajanje zakona do konca minulega leta, ker je zakon stopil v veljavo 1. januarja letos. Žal pa je začel le veljati, ne pa se tudi izvajati. Večino dela bi namreč moral opraviti Svet za socialno podjetništvo, ki ga imenuje vlada. Pahorjeva vlada ga je sicer imenovala, dobili so se na eni seji, na kateri so pregledali načrt dela za osnutek strategije razvoja socialnega podjetništva do leta 2015, nato pa so se zgodile volitve, na oblast je prišla druga vlada in od takrat se ni še nič zgodilo.
Prepričan sem, da tudi veliko članov, ki so bili imenovani v svet, zdaj ni več, zato jih bodo zamenjali novi.
Nato se bodo morali začeti sestajati, saj je njihova naloga napisati strategijo razvoja socialnega podjetništva, na katero se vežejo praktični postopki, vse od registracije in financiranja socialnih podjetij naprej. Strategija je torej ključen dokument, ki bo gotovo terjal veliko časa za usklajevanje, nato pa bo treba sprejeti še različne podzakonske akte in pravilnike. Skratka, če bi danes začeli, bi še dolgo trajalo, preden bi se zakon sploh lahko začel izvajati.

Država bi rada s socialnim podjetništvom zagotovila zaposlitvene priložnosti za težje zaposljive ljudi. Kakšna pa je vaša vizija razvoja socialnega podjetništva pri nas?
Za nas je socialno podjetništvo pomembno z vidika družbenih inovacij. Da torej ljudje podjetno in inovativno rešujejo svoje probleme ali probleme, ki jih zaznavajo v družbi. Država pa po mojem mnenju zakon o socialnem podjetništvu dojema predvsem kot zaposlovalski zakon. Prepričan sem, da bodo pri financiranju socialnih podjetij tipa B, v katerih mora biti vsaj tretjina zaposlenih iz skupine težje zaposljivih, uporabljali klasične metode aktivne politike zaposlovanja, ki jih zdaj izvaja zavod za zaposlovanje, in bodo v socialna podjetja skušali vključiti tudi javna dela.
Občutek imam, da država v socialnem podjetništvu vidi samo način za zniževanje brezposelnosti, z našega vidika pa je to le del socialnega podjetništva.

Je z vidika poslovanja pomembno, kakšno pravnoformalno obliko ima socialno podjetje?
Ni pomembno, kakšna je pravnoformalna oblika organizacije, socialno podjetje oziroma so.p. je samo pristavek k imenu. Ko bo možno ustanoviti socialno podjetje, bodo torej zavodi ali društva to tudi ostali.

Kako je to urejeno na področju računovodstva, predvsem zaradi ustvarjanja in delitve dobička?
Dobili smo računovodski standard, ki je pomemben ravno zaradi omejitev pri delitvi dobička. Zavod je, denimo, že po zakonu neprofitna organizacija, če pa socialno podjetje ustanovi klasično podjetje, je računovodski standard dodatna varovalka za spremljanje, kaj se dogaja z dobički. Če bo klasično podjetje imelo status socialnega podjetja, ne bo moglo dostopati do dobička, ampak ga bo največ 20 odstotkov lahko razdelilo med zaposlene, preostali del pa bo moralo vrniti v podjetje. Računovodski standard ob tem predvideva tudi merjenje družbene koristi.