Lastnik za rudarje nima posluha
Vodstvo Rudnika Trbovlje-Hrastnik pojasnjuje, da so stroške poslovanja že racionalizirali, vendar to ne bo dovolj za obstoj družbe. Ena od možnosti je, pravi Berger, da država podaljša zapiranje rudnika, vendar mora o tem odločati lastnik oziroma direktorat za energijo, ki ga vodi Janez Kopač. Ta se na poziv vodstva družbe za srečanje še ni odzval, tako da so različne, vse črne, scenarije nadaljnjega obstoja družbe in njenih hčerinskih podjetij pripravili sami.
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je namreč kratkoročno plačilno nesposoben, je po včerajšnji seji nadzornega sveta povedal prvi nadzornik Milan Žnidaršič in pojasnil, da morajo zaradi zapoznelega financiranja države - letos niso dobili še niti evra - najemati kratkoročne kredite, da sploh lahko krijejo sprotne stroške poslovanja in plače zaposlenih. Samo fiksni stroški poslovanja namreč na leto nanesejo slabih pet milijonov evrov, pravi Berger in dodaja, da jih letos še lahko krijejo s prihodki iz proizvodnje, prihodnje leto, ko bodo prenehali kopati premog, pa bodo vsi ti stroški, vključno s plačami zaposlenih, bremenili proračun zapiralnega dela, ki ga financira država.
Brez dodatne finančne pomoči ne bo šlo
Vodstvo predvideva, da bi za na 33 milijonov evrov ocenjena stanovanja Domexa in Spektra lahko iztržili okoli 20 milijonov evrov. "Vsi pa vemo, da takšna odprodaja traja vsaj dve leti," dodaja Berger in poudarja, da utegne družba zato že prihodnje leto končati v stečaju.
To pomeni, da bi brez dela ostalo okoli 400 ljudi. Ti bi najverjetneje ostali tudi brez odpravnin oziroma bi zanje morali tožiti državo. Samo lani so namreč za kadrovsko-socialni program, v katerega je vključenih 65 odpravnin, namenili 1,5 milijona evrov, prihodnje leto pa bodo morali izplačati 140 presežnih delavcev. Če prištejemo še fiksne stroške poslovanja, je jasno, da bo pet milijonov iz državne blagajne premajhen zalogaj za kritje vseh obveznosti, kaj šele za sanacijo degradiranih površin.
Zasavju grozi vzpon na lestvici brezposelnosti
Zasavska regija, kjer je že zdaj skoraj 3900 brezposelnih, bi se z dodatnimi 400 brezposelnimi povzpela na drugo mesto regij z najvišjo brezposelnostjo; pred njo bi bilo le še Pomurje. "Če predpostavljamo, da bi bilo toliko več brezposelnih samo v občini Trbovlje, pa bi se po naši oceni stopnja brezposelnosti v občini Trbovlje dvignila s 16,9 odstotka, kolikor je znašala marca, na 22,2 odstotka," so pojasnili na zavodu za zaposlovanje. Lijana Vidic Ristič, direktorica trboveljske območne službe zavoda, dodaja, da utegne biti stanje še slabše, saj ravno zdaj v register brezposelnih prijavljajo 34 ljudi iz invalidskega podjetja PAK4 v stečaju, junija pa se jim bo pridružilo še okoli 50 zaposlenih iz Lafarge cementa in Apnenca, katerega lastnik je prav tako francoska multinacionalka.
Pogovorov, ali bo regija potrebovala pomoč države, podobno kot sta jo v preteklosti Pomurje ali Pokolpje, na zavodu za zaposlovanje še niso odprli, bo pa Vidic-Rističeva razpravo spodbudila čez 14 dni na kolegiju z vodstvom zavoda. O socialnih in gospodarskih posledicah, ki bi jih lahko prinesle težave RTH, bodo danes razpravljali tudi predstavniki sveta regije.
