V prvi humanitarni operaciji v Albaniji je delovalo 21 pripadnikov zdravstvene enote ter štirih častnikov za povezavo. V naslednjih 15 letih pa je Slovenska vojska (SV) pridobivala mednarodne izkušnje v skupno 20 misijah na treh kontinentih.

Trenutno je SV dejavna v šestih različnih mednarodnih operacijah in misijah Nata, EU in Združenih narodov. V silah Isaf v Afganistanu je 86 pripadnikov, v silah Kfor na Kosovu 298, v Bosni in Hercegovini 18, v misiji Unifil v Libanonu 14, v misiji Untso v Siriji trije, enako tudi v misijah Nata v Srbiji in Makedoniji, v protipiratski operaciji Atalanta pred obalo Somalije pa je en pripadnik.

Najpomembnejše je Kosovo

Najpomembnejša operacija za Slovenijo je zagotovo Kosovo, saj je stabilizacija razmer v tej novonastali državi ključna za varnost v regiji, s tem pa tudi za Slovenijo. Zato je tudi misija v silah Kfor najštevilčnejša, SV pa poleg tega prevzema čedalje več odgovornosti. Od skupno nekaj več kot 6000 vojakov, kolikor jih je še v silah Kfor, je slovenski kontingent po številčnosti na 6. mestu izmed 29 sodelujočih držav; za Nemčijo, Italijo, ZDA, Avstrijo in Turčijo.

Na drugi strani pa je za SV zagotovo najbolj zahtevna operacija v Afganistanu. Trenutno SV pomaga pri urjenju afganistanske vojske, ki naj bi do konca leta 2014 prevzela odgovornost za varnost v lastni državi. Nato naj bi sledil umik zaveznikov, tudi SV.

A razmere v Afganistanu so podobne vojni, slovenski vojaki pa so kot mentorji posredno udeleženi tudi v bojnih spopadih. SV še ni zabeležila žrtve v mirovnih operacijah, vendar je bila v Afganistanu nekajkrat že precej blizu. Tudi zaradi nevarnosti in zaradi širših političnih vprašanj, povezanih z delovanjem zahodnih sil v Afganistanu, je naklonjenost javnosti tej operaciji majhna. Toda predčasen umik SV je nerealen, saj politika zagotavlja, da bo Slovenija iz Afganistana odšla skupaj z zavezništvom.

To je v minulih dneh za STA zatrdil tudi načelnik generalštaba SV, brigadir Dobran Božič, ki ima sam izkušnje kot poveljnik kontingentov tako na Kosovu kot v Afganistanu. "Obrambo domovine izvajamo v zavezništvu. Če bi to želeli sami, bi verjetno ponovno morali priti na strukturo 70.000 pripadnikov strateške rezerve," je dejal.

Izkušnje izjemnega pomena

Nenazadnje pa so izkušnje iz sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah izjemnega pomena tako za SV kot državo. To sta v pogovorih za STA zatrdila tudi poveljnika obeh prejšnjih kontingentov v Afganistanu in na Kosovu, polkovnik Robert Glavaš, poveljnik 16. kontingenta SV v silah Isaf, in podpolkovnik Franc Kalič, poveljnik 23. kontingenta SV v Kforju.

Kot je pojasnil Kalič, vojska nabira izkušnje, država pa z dobrim delom pridobiva ugled. "Mi imamo ugled. Tako v Afganistanu, v Libanonu kot na Kosovu in pripadniki ostalih vojska cenijo pripadnike SV," je dejal.

"Poleg tega pa verjamem, da imajo tudi ostale sfere države - od diplomacije do gospodarstva - prednosti zaradi naše prisotnosti na misijah, predvsem na Balkanu," je poudaril Kalič, ki ima za seboj že dve misiji na Kosovu in dve v Libanonu.

Polkovnik Glavaš: Delo v Afganistanu je bilo odlično opravljeno, izkušnje so neprecenljive

Podobno razmišlja tudi Božič, poveljnik misij na Kosovu in v Afganistanu, ki pravi, da so marsikomu kaka vrata bolj odprta tudi zato, ker je SV nekje prisotna in vzdržuje mir. "Verjamem, da je tudi zaradi tega Slovenija bolj kredibilen partner in so tudi tuje investicije v Sloveniji morda večje," je dejal brigadir, ki je sicer poudaril, da se slovenski vojaki v prvi vrsti držijo predvsem opravljanja nalog, zaradi katerih so na misiji.

Kot enega tovrstnih primerov "odpiranja vrat" je Kalič navedel, da ga je na Kosovu direktor lokalne pivovarne, Slovenec po rodu, prosil za pomoč pri navezavi stikov, da bi se njihovi proizvodi prodajali znotraj Kforjevih baz. "To smo tudi naredili in zdaj so na dobri poti," je pojasnil Kalič.

Kljub temu pa so vse glasnejša razmišljanja o smiselnosti sodelovanja v mednarodnih operacijah in o potrebi po vojski nasploh, še posebej ob vsesplošnem krčenju državnih izdatkov.

Izdatki niso majhni

Izdatki za misije namreč niso majhni. Misija v Afganistanu državo na primer stane okoli sedem milijonov evrov letno. Krepijo pa se tudi kritike zaradi višine plač vojakov na misiji. Te so v povprečju trikrat višje od tistih, ki jih prejemajo doma, zato je interes vojakov za sodelovanje v misijah velik.

Kalič sicer opozarja, da so njihovi prejemki določeni s predpisi. "Smo pa v primerjavi s pripadniki drugih vojska v spodnji polovici po plačah," je pojasnil.

Vendar pa tako Kalič kot Glavaš menita, da denar ni glavni motiv vojakov za sodelovanje v misijah. "Mi, ki smo častniki, se zavedamo, da če moraš iti na misijo, greš in se zavedaš svojega poklica, tudi če bo plača malo manjša," je dejal Kalič.

Za Glavaša, ki ima za seboj misiji na Kosovu in v Afganistanu, pa je glavni motiv predvsem izziv. "Jaz uživam v tem vojaškem poslu," je povedal. "Navsezadnje nisi samo z afganistansko vojsko, si z ameriško vojsko, z italijansko, špansko. Tako se ti odpirajo tudi druga obzorja," je ponazoril.