Na čelo države prihaja znova človek, ki je končal elitno šolo Ecole nationale d'administration, podiplomsko izobraževalno ustanovo, iz katere je prišla večina francoskih predsednikov, premierjev, ministrov in šefov velikih državnih podjetij ter pomembnih funkcionarjev. Od zadnjih petih francoskih predsednikov so to šolo obiskovali Valery Giscard d'Esting, Jacques Chirac in François Hollande, medtem ko se François Mitterrand in Nicolas Sarkozy nista šolala na Ecole nationale d'administration.

Od 11 zadnjih predsednikov vlad jih je to šolo obiskovalo sedem, v vladah v nekaj zadnjih desetletjih pa je običajno vsaj tretjina ministrov in njihovih namestnikov nabirala znanje prav na tej ugledni visokošolski ustanovi. Tam so klopi drgnili tudi socialistična kandidatka na predsedniških volitvah 2007

Segolene Royal, bivši predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet in predsednik Svetovne trgovinske organizacije Pascal Lamy . Novoizvoljeni francoski predsednik Hollande je bil izjemen študent, saj je v svoji generaciji študij končal kot šesti glede na ocene. Številni tujci na akademiji, predvsem iz frankofonske Afrike, pa so kasneje postali predsedniki ali premierji v Beninu, Togu, Kongu, na Malti, v Nigru in Monaku.

Kritike "kaste privilegirancev"

Ecole national d'administration - ENA, ki izobražuje vrhunske francoske birokrate, sicer nima dolge tradicije, saj je bila ustanovljena šele leta 1945, a je v 67 letih obstoja postala sinonim za francosko elito. Tisti, ki jo hvalijo, pravijo, da je odločilno vplivala na krepitev družbe, politike in gospodarstva. Kritiki pa ji očitajo, da je ustvarila kasto privilegirancev, ki so povsem prevzeli oblast v Franciji, zato se zavzemajo za to, da ENA ne bi imela več takšnega položaja v družbi in šolskem sistemu. Temu pritrjujejo celo nekateri politiki.

Šolo si je zaželel general Charles de Gaulle, ker je ugotovil, da nima dovolj kakovostnih državnih uslužbencev. Tedanji mladi minister Michel Debre pa je to željo tudi uresničil z ustanovitvijo ENA, na kateri se je v začetku šolalo samo nekaj deset ljudi. Z leti so se potrebe po elitnem kadru povečevale in ENA danes sprejme okoli sto novih dijakov na leto. Šolanje, ki traja 27 mesecev, je brezplačno, saj ga financira država (200.000 evrov na študenta na leto). Veliko študentov se poskuša vpisati, toda na šolo lahko pridejo samo najboljši med najboljšimi. Sprejemni izpiti trajajo tri mesece, na koncu pa je še 45-minutni pogovor s kandidatom, na katerem preverjajo splošno razgledanost, sposobnost nastopa v javnosti, iznajdljivost...

Največ kandidatov prihaja iz drugih fakultet, ki so jih končali z odliko, prijavljajo pa se tudi državni uslužbenci, ki bi radi napredovali, in diploma ENA to vsekakor omogoča. Tistim, ki se jim uspe vpisati in končati to šolo, je prihodnost namreč zagotovljena in jim ne bo treba iskati služb, ker bodo "službe iskale njih".

Šola je desetletja imela sedež v središču Pariza, v starem baročnem poslopju med Montparnassom ini Bulevarjem Saint Germain, zelo blizu glavnim ministrstvom. Diplomanti so usposobljeni za vodenje velikih ustanov, podjetij in ministrstev. Največ pozornosti med šolanjem namenjajo pravu in financam, toda poslušajo tudi politološke, zgodovinske in administrativne predmete. Še posebno zanimivo je, da na koncu šolanja študenti ne dobijo ne diplome, ne nazivov in ne ocen. Edino potrdilo je članstvo v društvu tistih, ki so končali ENA, in uvrstitev na seznam uspešnih. Prvih dvajset s tega seznama avtomatično, brez kakršne koli procedure in ovir po končanem šolanju čaka visoka dobro plačana državna služba. Toda mnogi med najboljšimi se raje odločijo za zasebne korporacije, kjer so plače še veliko boljše.

Reforma ni odnesla slovesa

Pred devetim leti so sprožili reformo ENA predvsem zaradi očitkov, da je ustvarila elitizem in da je vodenje države in gospodarstva v rokah okoli šest tisoč ljudi, ki so obiskovali Ecole national d'administration. Francija je prek te šole porinila usodo države in njenih ljudi v roke zelo majhne skupine ljudi, katerih vpliv je iz leta v leto večji in ki so se povezali v nedotakljivo elitno skupino. Na ta način naj bi odšla celo korak dlje od Velike Britanije, kjer so nekatere šole oblikovale britansko vladajočo elito.

Reformo je začel minister za civilne službe Jean-Paul Delovoye. Predvsem je želel ukiniti privilegije, ki čakajo tiste, ki so končali ENA. Državna služba naj jim ne bi bila zagotovljena, ampak bi se zanjo morali potegovati kot vsi preostali diplomanti z drugih univerz. Želel pa je tudi prekiniti popkovino med državnimi institucijami in šolo tako, da bi jo preselil iz Pariza v Strasbourg, kjer že ima podružnico. Toda elitističnega slovesa ji ne bo mogoče tako zlahka odvzeti. Izvolitev Françoisa Hollanda to najbolje dokazuje.