Minister Turk se je danes ob robu zasedanja ministrov EU o tem pogovarjal s španskim kolegom Josejem Ignaciom Wertom Ortego, saj sta se Slovenija in Španija odločili za skupno prijavo vpisa idrijskega rudnika in španskega rudnika Almaden na Unescov seznam svetovne dediščine.

Slovenija si za ta vpis prizadeva že nekaj let. "V prihodnjih dneh pričakujemo poročilo strokovne komisije Icomos, nadejamo se, da bo to poročilo ugodno, in upamo, da bo v Sankt Peterburgu konec junija oziroma v začetku julija sprejeta pozitivna odločitev," je dejal minister Turk.

Slovenski in španski minister sta se danes dogovorila, da bosta po objavi in preučitvi tega poročila uskladila konkretne korake, tako v okviru Unesca kot tudi v stikih z državami, ki so zastopane v odboru, ki bo nato čez poldrugi mesec odločal o vključitvi obeh rudnikov na Unescov seznam.

Soglašala sta, da je tesno sodelovanje med državama v obojestransko korist in seveda v interesu tega pomembnega mednarodnega priznanja za rudnika, ki predstavljata edinstveno evropsko kulturno dediščino.

Z vpisom rudnika na Unescov seznam bi Slovenija to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti.

Z vpisom bi se namreč Slovenija, ki ima po ministrovih besedah veliko objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro vzdrževani, med drugim zavezala, da bo za spomenik skrbela bolje.

Rudnik bi sicer z vpisom na Unescov seznam dobil določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli, a obenem bo treba za to rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu, je pojasnil minister. Konkretnih finančnih ocen po njegovih besedah še ni.

Je pa idrijski rudnik po Turkovih besedah tako pomemben spomenik - dolga leta je bil namreč to največji rudnik živega srebra v Evropi oziroma na svetu - da bomo zanj preprosto morali ustrezno poskrbeti.

Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana.

"Smiselno je, da se trudimo, da slovenske dragulje na področju naravne in kulturne dediščine vpisujemo v svetovno dediščino Unesca. Imamo tudi že ideje za naprej - Plečnikova Ljubljana je nekaj, kar si to že dolgo zasluži ... to nalogo smo si zadali," je dejal minister. Kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano.

Na vprašanje, ali Slovenija Unescu redno plačuje članarino in ali bi lahko bile morebitne neporavnane finančne obveznosti ovira za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam, pa je minister odgovoril, da je to treba preveriti.

Zgodba s skupno prijavo rudnikov živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine se je začela leta 2006. Tedaj so vlogo pripravile Slovenija, Španija in Mehika, ki so skupaj kandidirale dvakrat in obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila.