Z željo po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine škofjeloška občina skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v Sloveniji orje ledino na tem področju. Kot je pojasnila Andreja Megušar Ravnihar z občine, so ob preučitvi postopkov kandidature za Unescov seznam ugotovili, da mora biti kandidat najprej ustrezno priznan na državni ravni.

Vzpostavili so komunikacijo z državo, kjer se je izkazalo, da je Slovenija na tem področju šibka ter da doslej za tovrstno priznanje ni prijavila še nobenega projekta. Zato je bila priprava odloka tudi za ministrstvo poseben izziv, Slovenija pa se je po oceni Megušar Ravniharjeve na tem področju vendarle zbudila in pred letom dni pristopila k pripravi vsega potrebnega za nominacijo Škofjeloškega pasijona za Unescov seznam.

Tako so skupaj z Slovenskim etnografskim muzejem kot koordinatorjem za varstvo žive kulturne dediščine pripravili odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena. V Sloveniji doslej tovrstnega naziva za kandidaturo na Unescov seznam niso podeljevali, zato so predlog odloka, ki so ga sedaj poslali v javno obravnavo, oblikovali s skupnimi močmi.

V osnutku odloka so zapisali, da se živa mojstrovina razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in njeno prenašanje iz roda v rod. Predlog naj bi še dodatno izdelali s pomočjo javne razgrnitve, v kateri lahko do 15. maja občani posredujejo svoje pripombe. Nato pa naj bi predlog odloka obravnavala vlada.

Škofjeloška občina medtem neodvisno od postopka na državni ravni pripravlja tudi vso ostalo potrebno dokumentacijo za kandidiranje Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kandidature se vlagajo enkrat letno, in sicer marca. Če bo državni odlok, ki je obvezna priloga kandidaturi, pravočasno sprejet, bo kandidatura vložena že prihodnjo pomlad.

Kot pojasnjujejo v utemeljitvi razglasitve Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena, pasijonska procesija v Škofji Loki spada med najstarejše kontinuirane uprizorjene gledališke igre v Sloveniji. Po ohranjeni pisni predlogi se je pasijonska procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v velikonočnem času od leta 1713 dalje do ukinitve v času jožefinskih reform.

V 20. stoletju je bila uprizoritev oživljena leta 1936 in nato ponovno leta 1999. Nazadnje je bil uprizorjen leta 2009, naslednja ponovitev pa bo zaradi zahtevnosti izvedbe leta 2015. Trinajst prizorov Škofjeloškega pasijona, ki ga je med letoma 1715 in 1727 kot najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku zapisal Lovrenc Marušič - pater Romuald, v srednjeveškem jedru Škofje Loke uprizori med 600 in 700 igralcev.