Zgornji dom britanskega parlamenta, lordska zbornica, katerega člani niso voljeni, naj bi se preoblikoval v senat, v katerem bi bilo 80 odstotkov članov izvoljenih. Monarhinja pa ob napovedi zakona o reformi lordske zbornice ni povedala, kdaj naj bi spremembe stopile v veljavo.
Britanska vlada je reformo podprla pod pritiskom manjših partnerjev v koaliciji, liberalnih demokratov, čeprav ji del članov največje vladne stranke, konservativcev, nasprotuje in pravijo, da bi se morala vlada v kriznih časnih posvetiti nujnejšim zadevam.
700 let stara zbornica, ki ima trenutno 782 članov, ne sprejema zakonov, lahko pa spreminja obstoječo zakonodajo. Razprava o tem, da bi jo reformirali, se na Otoku vleče že stoletje.
Sicer pa je britanska kraljica v predstavitvi programa vlade napovedala tudi sprejetje več ukrepov, ki naj bi olajšali posledice krize za najbolj prizadete. Kot je dejala, je poglavitna skrb vlade "izboljšati življenje otrok in družin".
Vlada premiera Camerona je v preteklosti sprejela vrsto varčevalnih ukrepov, zaradi česar je na lokalnih volitvah prejšnji teden doživela hud poraz.
Načrtovana je tudi ustanovitev nacionalnega kriminalističnega urada po vzoru ameriškega FBI, ki naj bi se osredotočil na boj proti organiziranemu kriminalu in povečanju varnosti na mejah. Kraljica je napovedala še, da bodo prvič doslej dovolili televizijsko snemanje nekaterih sodnih zaslišanj.
V Veliki Britaniji kraljica ob odprtju letnega zasedanja parlamenta tradicionalno prebere program vlade. Tega sicer vlada sestavi sama in vsebuje podrobno opisane načrtovane ukrepe. Predstavitvi sledi parlamentarna razprava, v okviru katere predstavniki vlade natančneje predstavijo predloge zakonov.
