"Čeprav se veliko govori o preobremenjenosti mladih s šolo, menim, da imajo danes srednješolci približno toliko prostega časa, kot so ga imele generacije pred njimi," pravi Alenka Tacol, ki je več kot 30 let delala kot profesorica psihologije in šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Celje-Center. "Količina prostega časa je v veliki meri odvisna tudi od programa, v katerega je vključen mladostnik. Tako gimnazijski program dopušča manj časa, še posebno to občutijo dijaki, ki si prizadevajo za najvišje ocene, in vozači." Temu, da imajo dijaki prostega časa toliko kot njihovi predhodniki, pritrjuje tudi psihologinja Darinka Vrhovec, svetovalka na Srednji ekonomski šoli v Kamniku (Šolski center Rudolfa Maistra), in dodaja, da je količina snovi sicer večja, vendar dijaki srednjih strokovnih šol za učenje porabijo manj časa.
Spremembe se kažejo
Strokovnjaki opozarjajo predvsem glede načina preživljanja prostega časa. V preteklosti so mladi v povprečju bolj aktivno preživljali prosti čas, več so se gibali, se več družili med seboj, brali so knjige… Današnja mladina pa zelo veliko časa preživi ob mobilnem telefonu in za računalnikom. "Skrb zbujajoče postaja razmerje med časom, namenjenem virtualnemu svetu, in tistim, ki ga mladi živijo v realnosti. To se kaže v tem, da mnogi z lahkoto navezujejo stike z neznanci prek računalnika, precej težje pa realne stike z vrstniki," razlaga Tocolova in dodaja, da nas lahko skrbi tudi naraščanje tistih prostočasnih aktivnosti, ki jih spodbuja potrošniška družbena naravnanost, kot so neselektivno gledanje televizije, pohajanje po nakupovalnih centrih, opijanje, brezciljno brskanje po spletu, pretirano igranje računalniških iger. Po mnenju Vrhovčeve pa je pasivnost določenih dejavnosti skrb zbujajoča tudi zaradi tega, ker lahko vodijo v odvisnost. Po njenih opažanjih mladi precej časa porabijo za druženje ob kavici, tudi na račun izostankov od pouka, ob vikendih pa prevladujejo zabave. Vedno več pa je dijakov, ki prosti čas namenijo za delo prek študentskega servisa, zlasti dijaki tretjega in četrtega letnika, še pravi Vrhovčeva in dodaja, da je bilo včasih več koristnega druženja in pomoči staršem pri domačih opravilih.
Obremenjenost v šoli
Dijaki jo doživljajo različno in medtem ko mnogi uspešno usklajujejo šolske obveznosti in vključenost v različne aktivnosti, je na drugi strani precej mladih, ki bežijo v prej omenjene pasivne oblike preživljanja prostega časa, ki omogočajo "izklop". Takšno izklapljanje, tako Tacolova, jim pomaga pozabiti na vsakdanje težave, a jih hkrati odvrača od tega, da bi se soočali s svojimi težavami in jih poskušali reševati. Vrhovčeva pa dodaja, da je pozitivno preživljanje prostega časa pomemben dejavnik za ugoden razvoj mladostnika, zlasti pri oblikovanju odnosov z vrstniki, za oblikovanje čustvene neodvisnosti od staršev, za pridobivanje vrednosti in pripravo na poklicno življenje. promocijsko besedilo
