Evropski denar še kako pride prav tudi občinam. Dejstvo je, da bodo v prihodnjih letih občine lahko izpeljale le tiste projekte, ki bodo podprti z evropskim denarjem. Nova vlada je ukinila službo za lokalno samoupravo in razvoj, evropska sredstva pa zdaj spadajo pod ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je poudarila, da ministrstvo namenja posebno pozornost aktivnostim za pospeševanje črpanja sredstev in poenostavitvam postopkov, saj so evropska sredstva edina razvojna sredstva, ki bodo v prihodnjih letih na voljo.

Večji križi z ministrstvi kot z birokratskimi postopki

Slednje je potrdil tudi Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane, ki sicer sodi med bolj uspešne pri pridobivanju evropskega denarja, saj jim je med letoma 2007 in 2010 uspelo dobiti 3,6 milijona evropskih evrov. "Najhujše so zamude pri izplačilih. Konkretno: Nežkovo brv smo že zdavnaj zgradili, a ker gre za skupen projekt več občin in drugje svojih naložb še niso končali, na denar čakamo tudi mi in ga letos gotovo še ne bomo videli. To povzroča luknjo v proračunu in zastoj pri načrtovanju novih projektov. Podobno je s skupnim projektom gradnje kanalizacije in vodovoda na Loškem. Odločbo o sofinanciranju smo dobili leta 2009, morda bomo letos začeli dela, vprašanje pa je, kdaj bomo dobili denar," je pojasnil Čadež, ki je poudaril še, da birokracija za dobre občine ni problem, saj znajo pripraviti projekte, večja težava je z ministrstvi, kjer sredi razpisov spreminjajo pogoje. "Vsa infrastruktura v naših koncih na zahodu države je zaradi hribovitega in goratega terena bistveno dražja od podobnih naložb na vzhodu države. Ironija pa je ta, da tam, ker so domnevno manj razviti, dobijo več sredstev," je opozoril na še en vidik Čadež.

Občine so sicer upravičene do evropskih sredstev na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ter na področju varstva okolja. Prav tako lahko kandidirajo za štipendije in pomoč pri zaposlovanju, za gradnjo informacijske infrastrukture (recimo širokopasovnih omrežij) ter kulturne in športne infrastrukture. Prav pri tovrstnih naložbah so kar uspešne, saj so poslale kar 303 vloge za sofinanciranje operacij v okviru programa razvoja regij; uspešnih je bilo 219 vlog, država je razdelila 184 milijonov evrov (na voljo jih je sicer 203 milijone). "Narejen je bil korak naprej pri gradnji vrtcev, manj pri oskrbi starejših," ugotavlja Kirbiš-Rojsova, ki je prepričana, da je treba odpraviti težave pri črpanju sredstev že zdaj, sicer se bo to še kako poznalo v prihodnosti.

Bolj uspešni pri vrtcih, manj pa pri prometu

Največ težav je tako na področju okoljske in prometne infrastrukture. Vzroki so pričakovani: slabo pripravljena dokumentacija, pritožbeni postopki pri javnih naročilih, stečaji in druge težave gradbenikov, težave pri zagotavljanju lastnih sredstev. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo obljubljajo, da bo država poskrbela za zadosti denarja za zagotavljanje lastnih sredstev in za ukrepe za pospešitev črpanja denarja. Recimo poenostavitev postopkov poročanja, uvedbo predplačil in splošno zmanjšanje administrativnih bremen.

Strokovnjakinja za svetovanje pri pridobivanju evropskega denarja Boža Kovač je potrdila, da je bilo v zadnjih petih letih na voljo največ denarja iz EU. "Tiste občine, ki tega tudi na račun zadolževanja za lastno soudeležbo niso izkoristile, so to možnost zamudile! Sploh v zahodni Sloveniji, kjer bo v prihodnje precej manj denarja za razvoj. Že zdaj so manj razvita območja prek posebnih zakonov dobivala več denarja in osebno menim, da bi se morala po 20 letih bolj približati razvitim. Zato je tu na mestu vprašanje, ali so bili projekti pravi. A to je že vprašanje za politiko," je ocenila Kovačeva, ki je sicer prepričana, da je večina občin zelo dobro izkoristila sredstva EU. "Na Gorenjskem ni občine, v kateri ne bi bila vsaj ena tabla, kjer piše, da je bila določena naložba sofinancirana s sredstvi EU. Občine so denar v glavnem porabile za kanalizacijo in vodovod, kar je tudi osnovna naloga občin. Precej manj denarja je na voljo za majhne projekte na podeželju. Predzadnji razpis je bil zaprt že po enem tednu, na zadnjega so občine prijavile nekajkrat več projektov, kot je na voljo denarja. Prav za podeželje pa je ta denar res edina možnost razvoja. Na tem področju bi morali biti v bodoče bolj uspešni," je dodala Kovačeva.