Kirbiš Rojsova je na današnjem strokovnem posvetu o prioritetah Slovenije v kohezijskih politiki, ki ga je pripravila evropska poslanka Mojca Kleva (S&D/SD), pojasnila, da je za novo kohezijsko finančno perspektivo 2014-2020 na voljo 336 milijard evrov.

Slovenija je po novem za črpanje kohezijskih sredstev razdeljena na bolj razvit zahodni in manj razvit vzhodni del. Za področje prometa, okolja in trajnostne rabe energije pa je enako upravičena vsa Slovenija. Po oceni državne sekretarke pa naj bi Bruselj Sloveniji tudi v naslednji finančni perspektivi namenil podoben obseg kohezijskih sredstev kot v zadnjem obdobju.

"Zaradi volitev v velikih državah se bojimo, da bi bili operativni programi za naslednje finančno obdobje sprejeti šele leta 2014," je poudarila sekretarka. Ob tem je pojasnila, da je bistvena novost novega programa osredotočanje na tematske cilje. Obenem naj bi bil večji poudarek na uspešnosti izvajanja programov in projektov.

Sekretarka je tudi opozorila, da morajo imeti države članice pred dodelitvijo kohezijskih sredstev urejeno zakonodajo. "Pregledali smo številna področja in kaže, da bo treba letos in prihodnje leto odpirati številne strategije v Sloveniji. Opažamo, da imajo številne občine likvidnostne težave, s čimer se slabša tudi črpanje kohezijskih sredstev," je še opozorila.

Za Slovenijo je po mnenju evropske poslanke Mojce Kleva pomembno predvsem makroekonomsko pogojevanje v naslednjem obdobju. Izpostavila je nasprotovanje vpisu pravila, da bi lahko Evropska komisija v primeru slabega makroekonomskega stanja države ustavila črpanje kohezijskih sredstev.

Evropska poslanka Constanze Angela Krehl je opozorila na izjemen pomen priprave finančnega okvira za novo obdobje. "Velik del članic ne želi prispevati zadosti, kar otežuje pripravo tega okvirja," je dejala in poudarila, da želi Bruselj pri kohezijski politiki podpirati strategijo Evropa 2020.

"Želimo več fleksibilnosti v regijah, več partnerstev pri črpanju kohezijskih sredstev, kar predstavlja tudi dodano vrednost. Želimo si tudi poenostavitve črpanja kohezijskih sredstev. Nekaj jih je že bilo, vendar ne dovolj," je izpostavila Krehlova.

V mnogih državah so kohezijska sredstva edina razvojna sredstva in iz teh sredstev imajo koristi vse države članice, je poudaril podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar ter opozoril na premajhno vključenost regionalnega in lokalnega nivoja v odločanje.

Izpostavil je večletno željo o debirokratizaciji sistema črpanja kohezijskih sredstev in poudaril, da velikokrat ta sistem dodatno zapletejo države same. "Slovenija je pri tem zelo uspešna," je dejal in opozoril, da projekti v Sloveniji so, treba pa jih je spraviti v življenje.