Petek, 27. aprila

Pozdravil bi koga iz vlade, pa nikogar ni tukaj. To so besede ljubljanskega župana in prvaka največje opozicijske stranke Zorana Jankovića, ki jih je pred 10.000 obiskovalci izrekel na proslavi ob dnevu Osvobodilne fronte, ki ni bila več državna proslava. Kot kaže, so se predstavniki vlade odločili, da se proslav, ki jih ne organizirajo sami, tudi udeleževali ne bodo.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je hotel na twitterju umiriti situacijo in povedal, da je bilo po vsej državi več proslav - a ni zapisal, ali se je katere izmed njih tudi sam udeležil. Je pa izkoristil priložnost in potarnal, da se praznik plemenitih dejanj naše zgodovine izrablja za politična obračunavanja in delitve slovenskega naroda. Svoj lonček je pristavil še superminister Žiga Turk, ki je prav tako na twitterju zapisal: "Saj bi poblogal, zakaj se nisem udeležil proslave ob dnevu OF, a ne bom še jaz poglabljal medvojnih delitev."

Ponedeljek, 30. aprila

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak še naprej ureja zadeve v Posavju. Potem ko mu je spodletel poskus zamenjave predsednika uprave Gen energije, sedaj svoje napore usmerja v projekt Feniks. A tudi pri gradnji gospodarskega središča Feniks se zdi, da predstavniki vlade ne gledajo docela v isto smer. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da državnih ali evropskih sredstev za Feniksov polet preprosto ni, minister Vizjak pa medtem zatrjuje, da bo vlada "nemudoma sprožila postopke, s katerimi bi del kohezijskih sredstev namenili izgradnji začetne infrastrukture". Zasebnih investitorjev ni na vidiku, pravzaprav sploh ni jasno, kdo naj bi jih iskal, prav tako pa še ni jasno, kdo naj bi to gospodarsko središče uporabljal. Ne glede na vse minister Vizjak ostaja prepričan, da je treba gradnjo megalomanskega projekta, nazadnje ocenjenega na 1,23 milijarde evrov, začeti čim prej.

Torek, 1. maja

Na praznik dela - kako pomenljivo - se je iztekel rok, do katerega naj bi ministrstva pripravila sezname tistih, ki bodo ostali brez dela. Ministrstva bi morala pripraviti spremembo aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pri kateri je eden ključnih ciljev iskanje presežkov zaposlenih. Dobra novica za odvečne javne uslužbence je zaenkrat, da ministrstva z nalogo zamujajo.

Sreda, 2. maja

Ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku nenehno spremstvo varnostnikov očitno preseda. Izračunal je, da je osebno varovanje šestih državnih funkcionarjev, ki jih neprestano varujeta po dva varnostnika, prerazkošno in v času varčevanja predvsem predrago, ter predlagal racionalizacijo. Nova uredba o varovanju je že v vladni proceduri, predvideva pa, da bi lahko funkcionarji varovanje začasno odklonili. In tako je Gregor Virant po novem odkril, da varovanja pravzaprav sploh ne potrebuje, in se je pripravljen odpovedati kar vsem svojim varnostnikom. Gorenak, obrambni minister Aleš Hojs in zunanji minister Karl Erjavec pa bi se varovanju odpovedali le v določenih situacijah. Minister Gorenak bo tako morda v prihodnje spet lahko brez sence užival v svojem hobiju - vrtnarjenju.

Ogenj, ki je gorel med Pahorjem in Kosorjevo, Janše in Milanovića očitno ne greje. Po dveletni idili ima Hrvaška s Slovenijo znova resen problem, ki ogroža ratifikacijo njene pristopne pogodbe z Evropsko unijo v slovenskem parlamentu, so razkrili v časniku Novi list. Hrvaška vlada se je namreč pred časom napol v tajnosti odločila, da bo podprla tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (v večinski lasti italijanskih bank) proti Novi Ljubljanski banki in Ljubljanski banki v Zagrebu. Pri nas je završalo, tožbe namreč niso v skladu z dogovorom s sosedi Hrvati, ki je predvideval, da bomo zadevo z Ljubljansko banko reševali v okviru nasledstva. Premier Janša naj bi od hrvaškega premierja Zorana Milanovića že zahteval pojasnila, kaj natanko se dogaja, a naj bi se ta pogovoru izogibal. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je napeto situacijo kasneje poskušala pomiriti, češ da je vse v redu in da dogovor med sosedama še vedno drži. Nasprotno pa so v Jutarnjem listu obelodanili, da Hrvaška dogovor preklicuje. V Novem listu so napovedali celo ponovitev primera nesrečne ekološko-ribolovne cone, a z občutno hujšimi posledicami. Verjetno v strahu pred incidentom se je v zadevo med hrvaško in slovensko vlado vključila še evropska komisija, ki državi spodbuja, naj spor rešita mirno.

Četrtek, 3. maja

Potem ko je minister za zdravje Tomaž Gantar proti koncu minulega tedna imenoval nov zdravstveni svet, torej nove predstavnike nosilcev zdravstvene dejavnosti, so se sedaj nanj zgrnili očitki strokovnjakov, da je izbira izrazito politična in da je oblast nad javnim zdravstvom izpustil iz rok. Čeprav zdravstveni svet vpliva na delitev denarja v zdravstvu, med novimi člani ni predstavnika javne zdravstvene blagajne, torej Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar njegov generalni direktor Samo Fakin razume kot "zanimivo sporočilo". Je pa svojega predstavnika dobila zavarovalnica Vzajemna. Med predstavnike nosilcev zdravstvene dejavnosti po prepričanju ministra ne sodijo niti medicinske sestre, saj so tudi te izgubile svojo predstavnico in tako izpadle iz sistema odločanja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo njihova predstavnica dobila prostor v ožjem kabinetu ministra, medicinske sestre pa so kljub temu nad izključitvijo, milo rečeno, razočarane.

Na Dunaju bi moral v zadevi Patria med drugim pričati tudi predsednik vlade Janez Janša, a ga na sodišče ni bilo. Čeprav je Janša pred časom zatrdil, da se bo odzval na uradno vabilo sodišča, se je sedaj odvetnik Franci Matoz v premierjevem imenu opravičil. A kot kaže, se odvetnik in premier glede izgovorov, ki jih bosta navedla sodnici, nista najbolje uskladila. Matoz je namreč za svojega klienta 26. aprila v nekaj urah razmika po faksu poslal dve vsebinsko različni opravičili. V prvem je okoli 15. ure zapisal, da zaslišanje slovenskega premierja zaradi sporazuma o sodelovanju, ki so ga v zadevi Patria sklenile Finska, Slovenija in Avstrija, "ni dopustno". Poleg tega se je Janša že pred sodiščem v Ljubljani "zagovarjal jasno in nedvoumno in temu ni kaj dodati". Ob 19.32 je Matoz sodnici postal drugo opravičilo in prosil, naj prvo opravičilo zanemari. Tokrat je, kot je poročala avstrijska tiskovna agencija, zatrdil, da premier ne more priti na sodišče, ker je vabilo prejel "šele včeraj" (torej 25. aprila) in mu je tako zmanjkalo časa, da bi ustrezno prilagodil svoje obveznosti. Po kateri poti je kar mesec dni potovalo to vabilo, še ni jasno, sodnica Maria Zöllner namreč trdi, da ga je po pošti poslala že 27. marca. Prav tako ni jasno, katere so bile te nujne in nepreložljive Janševe obveznosti. Zagotovo ne službene. Janše namreč na Gregorčičevi ni bilo, saj je vzel dopust. Prav tako ni bilo niti redne seje vlade.

Trije vladni pogajalci so medtem ponovno sedeli za isto mizo s sindikalisti. Tudi tokrat nismo videli nič novega: nestrinjanje, napovedovanje katastrofe in žuganje z referendumom se nadaljujejo. Čeprav je vladna stran pri krčenju sredstev za izobraževanje vendarle nekoliko popustila, sindikalisti še vedno niso zadovoljni.