Da je preveč reklam, da je itak nakonektan (pomaha s telefonom), da si raje izbira svoje vsebine in da je teve paradigma totalen nonsens. Zakaj bi ti nek teve urednik iz dva krat dva metra pisarne izbiral, kaj boš gledal in ob kateri uri in na katerem kanalu, in da mu je dopeesdilo mrcvarjenje celovečernih filmov z reklamami za vložke, pasjo hrano in yebeni paradajz v Tušu. Razgovoril se je filozofsko kot človek, ki mu od življenja pripada več. Kot nekdo, ki je sedel prejšnji teden za sosednjo mizo in vlekel na ušesa, ko sem jaz imel svoje govorance.

Saj je res, sem se najprej strinjal, televizija umira in oba sva preživela mladost ob fotru z daljincem v naslanjaču in lego kockami na preprogi. Klik, klik, klik, se obračajo kanali, drug za drugim in nobeden ni zadosti dober, razen če je kaka tekma, dobra reklama ali pa je mama hotela gledat nadaljevanko. Sto, dvesto, tristo kanalov, vsako leto več in z vsako novo izbiro en razlog manj za ogled prejšnje. In reklame, reklame, reklame - koliko kompletov nožev en človek v enem lajfu sploh potrebuje?

Ampak kape ti ne dam dol, prjatu. Ker vem, da boš spil tole pivo in šel domov, ura je pol devet, iz predsobe boš šel mimo žene in njene nadaljevanke direkt v svojo "delovno" sobo brskat po netu, če ti je kolega že poslal tisto razpredelnico iz firme, če je kdo komentiral tisto fotko na instagramu in če se je že pretočila zadnja epizoda Game of Thrones. Na twitterju ena zanimiva povezava ali dve, na naslednji še ena, ena ni nobena, vsaka pelje spet kam naprej - in si dober za urico ali dve, ti srebrni surfer, sploh bo pa pravi mir šele, ko bo šla žena spat… Tvoj mulc bo pa čez trideset let enako takole razlagal, kako je fotr stalno ždel za računalnikom, on pa na preprogi z lego kockami. Klik, klik, klik, so se obračali http naslovi…

In ne mi razlagat o nirvani torrent filmov brez prekinitev in reklam, kdaj si pa nazadnje gledal enega v kosu, ne da bi vmes odgovoril na kak email, ki je skočil iz kota ekrana? Ne da bi malo brskal po facebooku, kadar se dialogi malo vlečejo? A si opazil, da je reklam na spletu v resnici več kot na televiziji, ker jih tam država nič ne bremza? Da si moraš za vsako tridesetsekundno videonovico na menda najbolj priljubljenem portalu Slovenije prej IN potem ogledat eno minuto reklame za en avto?

Prjatu dragi, vse je isti šit. Edino da se televizije ni nikoli dalo okrog nosit in se zdaj lahko simbolično zakavčiraš kjerkoli. Poznam tvojo sorto, o tebi v Viziti na popteveju govorijo, navlečen si na internet in se pustiš, ker te kao vse zanima in ker si kao razgledan. Si, ja, kot dihur, ki je žrl same knjige in ni dal od sebe nobene fige, s to razliko, da nisi Matija Čop, plavalska legenda, ampak navaden ta in ta iz firme te in te. In ne popivaš s Prešernom, ampak z mano. A čutiš razliko?

Potem sva še nekaj debatirala, a je bil trmaste sorte. Citiral Shirkyja in Andersona, jaz nazaj Žižka in sebe. Potem je nekaj razlagal o Mazziniju, ampak ga je narobe razumel, se mi je zdelo. Ko je pa omenil blogologa, sem vedel, da je čas za domov, dokler še imam prednost moralne vzvišenosti. Iz predsobe mimo kock direkt v sobo na twitter, saj ste vedeli, kako se bo poanta končala…

Zjutraj lepa novica: itunes match končno deluje tudi v Sloveniji! Mogoče smo pa res že v Evropi!

A rabim?, je tvitnil eden iz naše družbe že zgodaj dopoldne. Dobro vprašanje! Ni zastonj, petindvajset ojrov na leto stane. Za ta denar ponuja Apple hrambo vseh mojih glasbenih datotek na njihovih strežnikih, da jih lahko predvajam kadarkoli na katerikoli od svojih apple napravic.

In nenazadnje, amnestija! S petindvajsetimi evri letno so oproščeni vsi glasbeno piratski prestopki tako v preteklosti kot tudi v prihodnje! Na Applove strežnike gre namreč tudi vsa tista glasba, ki NI bila kupljena v njihovi trgovini in jo lahko človek zdaj brezskrbno posluša direkt iz oblakov. Vse tiste kupljene, sposojene, zapečene, presnete in z vseh vetrov pretočene cedeje, zakonito in brez slabe vesti.

"Rabim" jasno da ne. Gre za letni davek na luksuz, muzika ne bo nič boljša, le na knofe bo treba manj klikati, in ko si bom zaželel točno določenega komada, ne bo treba več iz zofe. Ampak če ima človek le tisto, kar potrebuje, živi kot žival, je rekel že kralj Lear in me prepričal, da sem se naročil za eno leto. Toliko, da potipam, če se splača, saj ne more človek drgač vedet… In v kolumni o tem tudi ne morem kar iz glave pisat, ali pač?

Trajalo je nekaj ur, preden je spravilo vso mojo glasbo v oblake. Poročam, da načelno vse deluje tako, kot je oglaševano, zaenkrat nikakršnih zatikljajev ali presenečenj. Vsi moji albumi so na voljo na vseh ipodih in računalnikih v hiši, najbolj sem pa zadovoljen, da lahko na svojem iphonu sprostim vsaj za 10 GB prostora za fotke in videe, ki ga je prej zasedala glasba. Lepa hvala, ne rabim več!