"Vsa razmišljujoča javnost je z vami, ker vemo, da je Slovenija zdaj na velikem križišču. Ali bo pot peljala na lepše ali se bodo nad nas zgrnili črni oblaki in nas za dolgo pahnili v suženjstvo tistim, ki imajo sicer denar in trenutno oblast, je bolj, kot si morda mislimo, odvisno prav od naših novinarjev," je med drugim zapisal pod spletno novico sicer tiskanega medija.
Da se je novinarstvo zaradi sožitja med medijsko industrijo, kapitalom in politiko začelo oddaljevati od javnosti in obrnjeno, je dejstvo, ki bi moralo skrbeti vsakogar: od (strateških) medijskih lastnikov in novinarjev do bralcev, poslušalcev in gledalcev novinarskih vsebin. Demokracija se namreč vrednoti s pomočjo zaupanja v institucije demokratičnega sistema, med katere spadajo tudi mediji, vendar vsakokratne raziskave kažejo, da stopnja zadovoljstva s poročanjem medijev v primerjavi z minulimi leti pada. Ko se na tovrstnih lestvicah pred medije uvrščajo vojska, policija, evro, Banka Slovenije ali Evropska unija, se zdi, da postaja nezadovoljstvo nad novinarstvom primerljivo z nezadovoljstvom nad politiko. Tudi študenti treh največjih domačih univerz so v raziskavi Mirovnega inštituta iz leta 2008 dali jasno sporočilo. Medtem ko so med najpomembnejše razloge za spremljanje medijev navedli kakovost in izvirnost avtorjev, nepristranskost in verodostojnost, poglobljeno poročanje ter ceno medijskih storitev, so hkrati med funkcijami medijev v družbi največkrat izpostavili spodbujanje potrošništva in uveljavljanje političnih interesov. Odgovora, da mediji prispevajo k razgledanosti in izobraženosti ali da razkrivajo nepravilnosti v družbi, se nista uvrstila tako visoko. Novinarjem in javnosti bi moralo zato obdobje, ko se vse glasneje govori, da se tradicionalni mediji in klasično novinarstvo sesedajo pod tektonskimi premiki tehnološkega razvoja in vsesplošne krize, predstavljati novo priložnost, da obnovimo svoje zavezništvo. Zaradi zaostrovanja razmer na medijskem trgu in pomanjkanja ustrezne regulacije - v Sloveniji se na primer prodajata dva od treh največjih splošnoinformativnih časnikov, javna radiotelevizija ostaja še naprej avtonomna samo na papirju, uspešnih novinarskih modelov ni na spregled, digitalni preklop pa se je enostavno izjalovil - ne bomo na slabšem le novinarji, temveč in predvsem javnost. Ko novinarski izdelki postajajo vse bolj površni in senzacionalistični, področje medijskega zanimanja pa se oži, tudi pavšalne ocene, da je v Sloveniji preveč novinarjev, ne morejo biti ravno spodbudne.
Občinska glasila, državne televizije, trgovski magazini in predvolilni brezplačniki ne bodo nikoli ustvarjali kritične, aktivne in močne družbe, ki bi se znala upreti manipulacijam elit. Ker namesto državljanov vzgajajo potrošnike, ki se vse teže odločajo o zadevah, pomembnih za razvoj družbe, kakovostnega novinarstva enostavno ne bi smeli razumeti samo kot enega izmed izdelkov na trgu. Če smo se v šoli učili abecede, da bi lahko med stavkovnim shodom brali napise na transparentih, smo medije spremljali, da bi lahko taiste napise povezali v smiselno celoto.
