Petek, 20. aprila

Minister za finance Janez Šušteršič je ujet na laži. Potem ko je vlada marca Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) krepko omejila pristojnosti, je rekel, da zakonsko spremembo "pozdravljajo tudi v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj". Na OECD so te navedbe uradno zavrnili. Še več, ne le, da sprememb ne pozdravljajo, menijo tudi, da je to odmik od dobre prakse. So pa v času Pahorjeve vlade res pozdravili ustanovitev AUKN, neodvisne agencije, ki odloča o članih nadzornih svetov družb v državni lasti ter o glasovanju na skupščinah. Na OECD se zdaj sprašujejo, ali so trenutni nadzorni mehanizmi pri nas zadostni, da bi preprečili politični vpliv na odločanje uprav družb v državni lasti.

Kot kaže, niso. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak naj bi bil namreč po naših neuradnih informacijah pobudnik kadrovskega puča v Gen Energiji. Nadzorniki v podjetju, ki ima v lasti slovensko polovico Jedrske elektrarne Krško, so na seji direktorja družbe Martina Novšaka na vsak način želeli pripraviti do tega, da podpiše odstopno izjavo, češ da slabo vodi družbo. Minister Vizjak velja za nekakšnega neformalnega prvega moža posavskega energetskega lobija, ki je bolj ali manj javno že več mesecev nezadovoljen z Novšakovim vodenjem družbe. A puč nazadnje ni uspel, saj Novšak odstopne izjave ni podpisal.

Kadrovske (ne)menjave v Gen Energiji pa so razkrile različne interese posameznih ministrov, saj sta Novšaku v bran kasneje stopila ministra iz vrst SLS: minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in minister za kmetijstvo Franc Bogovič. "Šlo je za neki ponesrečen poskus zamenjave," je kasneje ocenil Bogovič. "Mislim, da je nekatere srečala pamet," je še dodal. Neuradno pa naj bi menjavo blokiral minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Premier Janez Janša medtem trdi, da o puču v Gen Energiji ne ve nič, "nekaj sem le prebral nekje", je rekel.

Nedelja, 22. aprila

V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva s Spomenko Hribar na čelu menijo, da bi moral minister za zdravje Tomaž Gantar "razmisliti o odstopu". Razburjeni so zaradi varčevalnih ukrepov na področju zdravstva, ki po njihovem mnenju zmanjšujejo solidarnost, pravičnost financiranja ter dostop do zdravstvenih storitev revnim. Vlada z zgrešenimi ukrepi odstopa od usmeritev zdravstvene politike, pravijo.

Minister za obrambo Aleš Hojs je omenil, da se Slovenija nagiba k prekinitvi pogodb za dobavo patrij. Podjetju Rotis, ki zastopa Patrio, je minister že sporočil svojo namero. Prejšnja Janševa vlada je leta 2006 podpisala pogodbo za dobavo 135 oklepnikov, do zdaj jih je Slovenija dobila in plačala 30. Hojs je pred časom rekel, da bi potrebovali vsaj še 20 osemkolesnikov, sedaj pa ocenjuje, da jih niti toliko ne potrebujemo.

Tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je napovedal prekinitev pogodb. Z obema policijskima sindikatoma, in to "v najkrajšem možnem času". Policija je začela enostransko prekinjati pogodbe že naslednji dan. Gorenak zatrjuje, da njegova odločitev ni povezana s policijsko stavko, ki še traja, in da pogodbe prekinja le zaradi varčevanja, saj so sindikalne pogodbe "prerazkošne".

Ponedeljek, 23. aprila

Nov delovni teden, nova pogajanja. A kot kaže, predstavnikom vlade primanjkuje časa (in volje, imajo občutek sindikalisti) zanje. Minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je pogajanja s sindikalisti zapustil že po 15 minutah, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je s sindikalisti komuniciral kar preko twitterja.

Premier Janša je po sestanku predsednikov parlamentarnih strank potožil, da koalicija dela vse, da bi, kolikor je to še mogoče, rešila letošnje leto pred "finančno katastrofo", toda v najtežjem trenutku je pri iskanju ukrepov za izhod iz krize ostala osamljena. Prvak SD Borut Pahor se je nemudoma oglasil in napovedal, da bo poskušal storiti vse, da bodo poslanci SD vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo podprli. Janša pa je tudi razočaran, ker je opozicija zavrnila njegovo povabilo k vstopu v Partnerstvo za izhod iz krize. Potem ko vladi že nekaj tednov "nagajajo" sindikalisti, s katerimi doslej nikakor ni našla skupnega jezika, so se torej proti njej zarotile še opozicijske stranke.

Torek, 24. aprila

Po spodletelem puču v Gen Energiji so se nadzorniki na nadaljevanju seje delali, kot da se ni nič zgodilo. Ne le, da niso zaključili že v petek začete točke dnevnega reda, zadeve sploh niso več omenjali. A kadrovske menjave v energetiki so realnost, je napovedal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Menjave se med drugim obetajo v vrhu Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga Slovenske elektrarne. Pa ne samo v energetiki, dnevi so šteti tudi predsednici uprave Darsa Mateji Duhovnik, ki ni nikoli uživala njegovega zaupanja, je priznal minister Černač.

Sreda, 25. aprila

Na kranjskem okrožnem sodišču pa bi se morala odviti obravnava v zadevi Blejski otok. Država toži blejsko župnijo, ki ji je prejšnja Janševa vlada v odhajanju leta 2008 otok za 45 let dala v brezplačni najem. To ni bilo prav ministrici v Pahorjevi vladi Majdi Širca, zato je sprožila tožbo za razveljavitev odločitve Janševe vlade. Tokrat je sodišče glavno obravnavo preklicalo s soglasjem obeh strani, kar daje slutiti, da bo Jaševa vlada najbolj znani slovenski otok prepustila Cerkvi.

Kot kaže, ministri Janševe vlade ne igrajo kot dobro uglašeni ansambel, saj je spet počilo med ministrom Gorenakom in ministrom Pličaničem, ki se - kot običajno - ne moreta dogovoriti, pod čigavo okrilje naj sodi katera služba ali urad. Tokrat se prerekata glede Nacionalnega preiskovalnega urada. Gorenak bi urad premaknil pod okrilje kriminalistične policije, čemur Pličanič nasprotuje, saj bi s tem po njegovem prepričanju izgubil vso avtonomijo.

Bolje pa sodelujeta ministra Erjavec in Žerjav. Potem ko sta pred dobrima dvema mescema oba želela gospodarsko diplomacijo, nazadnje pa jo je na svojem ministrstvu obdržal Erjavec, sta sedaj ustanovila strateški svet za gospodarsko sodelovanje s tujino. Je pa Erjavec ob tem razkril, da bodo ukinili nekaj diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini, omenjajo se Lizbona, Skandinavija, Dublin in New York. Erjavec bi se okrepil v Afriki. "Zelo nenavadno je, da imamo v Afriki samo veleposlaništvo v Egiptu. Zdaj ga vzpostavljamo še v Južni Afriki. Mislim, da bi bilo nujno, da bi jih imeli še nekaj v centralni Afriki. Ta celina je za gospodarsko sodelovanje zelo zanimiva, saj je bogata z naravnimi bogastvi, surovinami, tu poteka nov razvojni ciklus," je rekel zunanji minister.

Za gospodarsko sodelovanje Slovenije s tujino nam torej ni treba skrbeti, saj na tem področju intenzivno delajo kar trije ministri. Poleg Erjavca in Žerjava še Ljudmila Novak, ki je nedavno ugotovila, da je veliko neizkoriščenih možnosti za gospodarsko sodelovanje z našimi rojaki v Nemčiji.

Janša je na neformalni sestanek povabil pet sindikalnih voditeljev. Zakaj se ob neštetih uradnih sestankih in pogajanjih isti predstavniki sedaj dobivajo še neuradno, ni povedal.

Četrtek, 26. aprila

Premier Janša se je v Varšavi sestal s kitajskim premierjem Wenom Jiabaom. Tudi onadva sta govorila predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama. Kitajska je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije v Aziji, menita. Čeprav ministri in premier precej razpravljajo o gospodarskem sodelovanju na vseh možnih koncih sveta, pa konkretnih načrtov ali rezultatov na tem področju še niso omenjali.

Dimitrij Rupel se vrača na "sceno". Med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki jih bo Erjavec ukinil, zagotovo ne bo predstavništvo v Trstu. Po naših neuradnih informacijah je namreč vlada za konzula v Trsu imenovala Dimitrija Rupla.

Minister Pličanič pa je po dveh mesecih in pol od imenovanja kot zadnji izmed ministrov dobil svojega državnega sekretarja, in sicer za področje pravosodja. To je postal Helmut Hartman. Sekretarja, ki bi bil njegova desna roka v aktualnih pogajanjih s sindikalisti javne uprave, pa še vedno išče.