Če je lani zasebna potrošnja k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) prispevala sicer skromne 0,2 odstotne točke, bo letos prispevala 1,7 odstotka minusa.

Diskonti med Italijani nikoli niso bili priljubljeni, zaradi krize pa v njih zdaj v povprečju porabijo skoraj desetino več kot pred krizo, medtem ko so v nakupovalnih središčih vozički vse bolj prazni. Prav tako vse pogosteje posegajo po izdelkih s popusti.

Zobje čakajo na boljše čase

V prvih dveh mesecih leta v primerjavi z lani so nakupovalnih centrih zabeležili devetodstotni padec nakupov izdelkov za hišo, za 3,5 odstotka so se skrčili nakupi za domače živali, za 1,5 odstotka nakupi hrane, kažejo podatki, ki jih je zbral italijanski časnik Corriere della Sera.

Močno so Italijani začeli varčevati z obiski pri zobozdravnikih. Lani so se splošni obiski skrčili za štiri odstotke, pri ortodontih pa za več kot polovico. Zdravi in lepi zobje ne sodijo več med prioritete. Podobno velja za potovanja in obiske kulturnih ter športnih dogodkov. Po podatkih državnega statističnega urada (Istat) so Italijani lani za počitnice namenili za 15 odstotkov manj denarja kot leto prej. In tudi v Italiji najbolj priljubljen šport, nogomet, se je moral sprijazniti s krizo - izdatki za ogled tekem so padli za dobrih pet odstotkov, navaja časnik.

Zaradi rekordnih cen pogonskih goriv, ki se pri nekaterih ponudnikih močno približujejo dvema evroma za liter, Italijani vse manj potujejo po avtocestah. Število prevoženih kilometrov se je januarja v medletni primerjavi skrčilo za slabih šest odstotkov. Enako velja za prodajo pogonskih goriv, ki je marca padla za slabih devet odstotkov. Vse pogosteje se Italijani zatekajo tudi k ponarejanju avtomobilskega zavarovanja, prodaja novih avtomobilov pa močno upada. A visoke cene pogonskih goriv imajo tudi pozitivne učinke - javni prevoz doživlja razcvet. V Milanu so v primerjavi z lani zabeležili skoraj tretjino več kupcev mesečnih vozovnic za linije mestnega javnega prevoza in skoraj petino več kupcev letnih vozovnic.

Negativni učinki na domačo potrošnjo niso presenetljivi. Medtem ko na eni strani narašča stopnja brezposelnosti med Italijani, ki bo letos po napovedih dosegla okoli 9,3 odstotka, kar je za slabo odstotno točko več kot lani, je inflacija začela občutno prehitevati rast plač, kar zmanjšuje kupno moč. Škarje med rastjo urne postavke in inflacijo so marca letos z 2,1-odstotne točke razlike dosegle najvišjo raven od leta 1995 dalje, ugotavlja Istat.

Hkrati bo davčni primež v Italiji letos in v prihodnjih treh letih znašal rekordnih 45 odstotkov BDP oziroma kar tri odstotne točke več kot v predkriznih letih. Na vlado Maria Montija so zato v zadnjih dneh iz računskega sodišča in centralne banke naslovili opozorilo, da davčni primež duši gospodarstvo in da bo vlada vendarle morala najti vire za investicije, ki bi lahko obudile gospodarsko rast. Nekateri ekonomisti ugotavljajo, da je vlada zamudila priložnost obuditve zaupanja med potrošniki, ko je umaknila prvotni načrt nagrajevanja zglednih davkoplačevalcev. Dodatnih davčnih prilivov, ki jih bo država zbrala z bojem proti utaji davkov in teh je med blizu 15 milijard evrov na leto, ne bo namenila za popuščanje davčnega primeža, ampak za pokrivanje proračunske luknje.