Režiser filma Timo Vuorensola je pojasnil, da je zamisel za film nastala, kot se za vse dobre zamisli na Finskem spodobi, v savni, sprožila pa jo je nočna mora režiserjevega prijatelja. Le-ta je namreč sanjal, da se je peljal s kolesom, za njim pa je stal Adolf Hitler in se jezno drl v njegovo uho. Vročina in znoj sta podžgali razpravo in hitro so prišli do zaključka, da morajo posneti film o nacistih na Luni, glasbo mora napisati Laibach, enega od nacistov pa mora odigrati Udo Kier. Šest let in 7,5 milijonov evrov kasneje so se sanje in želje tudi dokončno spremenile v resničnost, Vuorensola pa se rad pohvali, da je kar milijon evrov za film investiralo občinstvo.

Film sicer govori o nacistih, ki so leta 1945 pobegnili na Luno, tam izolirani od ostalega človeštva gojili svojo ideologijo in se pripravljali za vrnitev na Zemljo, kjer želijo "pomagati“ zmedenemu človeštvu. To se naposled zgodi leta 2018, vrata pa jim odpre ameriška predsednica Sarah Palin, ki potrebuje nove klene slogane za poštene stare vrednote. Vsaka podobnost z začetki NSK-ja je verjetno zgolj namerna.

"Vsak film je boljši, če vsebuje vesolje"

Jekleno nebo črpa iz bogate folklore teorij zarote o nacistih v vesolju, režiser pa kot enega od glavnih navdihov našteva roman Roberta A. Heinleina Raketa Galilejo (Rocket ship Galileo) iz leta 1947, v katerem se skupina treh najstnikov odpravi na Luno, kjer naletijo na naciste. Vuorensola je poleg tega pred snemanjem prebral tudi številne druge knjige o nacistični teoriji zarote, svoj prispevek k ideji pa je priložil še Laibachov album Volk, ki ga je Vuorensola od izida albuma in začetka dela na filmu intenzivno poslušal. Ljubitelji filmov bodo med ogledom prepoznali kopico referenc na največje filme o nacistih in znanstvene fantastike. V nekem trenutku režiserju celo uspe parodirati Vojno zvezd in Vesoljske kroglice (Spaceballs) hkrati.

Film je bil posnet v Frankfurtu in v Avstraliji, poslužuje pa se tehnike virtualnih setov, ki so kombinacija resničnih kolis v jedru kadra, vse kar je oddaljeno od dogajanja, pa je dodano s posebnimi efekti. Le-ti so izjemno dobri, kar je bil že zaščitni znak Vuorensolajevega filmskega prvenca Star Wreck. Za efekte je bil v obeh filmih odgovoren Samuli Torssonen, Vuorensola pa pravi da bo še naprej snemal znanstveno fantastiko, saj meni, da je vsak film boljši, če vsebuje vesolje, ter priznava, da ljubi režirati velike vesoljske bitke.