Po mnenju dr. Ivana Štuheca in dr. Romana Globokarja, direktorjev katoliških zavodov, v okviru katerih med drugim delujeta ljubljanska in mariborska škofijska gimnazija, bi z zniževanjem sredstev za zasebne šole po nepotrebnem prizadeli otroke in starše, predvsem pa ne bi nič bistvenega privarčevali. To velja celo v primeru, če bi zasebnemu šolstvu vzeli vsa sredstva.

Kakšne bi bile posledice ukrepa, ki ga predlaga Štrukelj, so v Cerkvi podrobno pojasnili v izjavi komisije za šolstvo, ki pod vodstvom dr. Štuheca deluje pri Slovenski škofovski konferenci. "Gospod Štrukelj dobro ve, da z odvzemom deleža financiranja zasebnih šol še zdaleč ne bi zagotovili bistvenega prihranka v javni blagajni. Delež zasebnega šolstva v Sloveniji je zanemarljiv: na srednješolski ravni znaša 2,4 odstotka, na osnovnošolski ravni pa 0,2 odstotka," so zapisali. Podatki tudi kažejo, da so zasebne šole za državo najcenejše. Država namreč prispeva le za plače zaposlenih in za del materialnih stroškov, ustanovitelj - v primeru katoliških šol so to škofije - pa mora poskrbeti za prostore in vzdrževanje infrastrukture. Če bi država znižala delež financiranja zasebnih šol, bi te morale zvišati šolnino. Ta na mariborski škofijski gimnaziji, kjer za plače in stroške država prispeva 85 odstotkov sredstev, znaša 50 evrov (skupaj z dodatkom za nadstandard), na ljubljanski, ki je bila ustanovljena pred uveljavitvijo zakonodaje o zasebnem šolstvu in je zato financirana stoodstotno (to znese okoli 3 milijone evrov na leto), pa ni šolnine, vendar dijaki prispevajo po 78 evrov na mesec za nadstandard. Ta denar porabijo za ekskurzije, za duhovne vaje, za manjše skupine pri pouku drugega tujega jezika in podobno. Dr. Globokar je ob tem še pojasnil, da se morajo glede višine sofinanciranja zadovoljiti z izračunom ministrstva. Glede financiranja gimnazije so zadovoljni, saj je znesek za 15 odstotkov višji, ker dobivajo tako imenovano glavarino. Kar zadeva dijaški dom, pa se njihovi izračuni ne skladajo povsem z izračuni ministrstva.

Oba direktorja sta poudarila, da bi bili mnogi starši v primeru višjih šolnin primorani svoje otroke prepisati na javne šole, saj šolnin ne bi zmogli, država pa bi nato za "prepisane" otroke morala prispevati višji znesek, kot ga daje zasebnim šolam. Štuhec celo meni, da bi pri njih v Mariboru morali v tem primeru zapreti vse šole in oddelke. Tiste, ki bi ostale, pa bi najbrž res postale okolje za bogate elite, kar zasebnim šolam neupravičeno očitajo že zdaj. Štuhec in Globokar sta tudi poudarila, da so plače zaposlenih na zasebnih šolah zakonsko vezane na plače zaposlenih v javnih šolah; če bi bile višje, bi izgubili pravico do državnih sredstev. Vladnih ukrepov bodo zato deležni v povsem enaki meri kot zaposleni v javnih šolah.

V komisiji za šolstvo obžalujejo, da "gospod Štrukelj z zavajajočimi informacijami širi negativno podobo o zasebnih šolah". Te z javnimi šolami, so poudarili, uspešno sodelujejo, slovenski šolski prostor pa bogatijo s svežimi pedagoškimi pristopi. "Od ljudi, ki trdijo, da poznajo šolski prostor, smemo pričakovati, da so v izjavah korektni in natančni ter da ne širijo in razpihujejo neresnic, s čimer na eno od najbolj občutljivih družbenih področij vnašajo polarizacijo," so še zapisali v izjavi.