Tako je na podlagi vprašanja vodje poslancev SDS Jožeta Tanka - v njem je poslanec med drugim trdil, da je stavka javnega sektorja naročena - Janša lahko povedal, da socialni varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli tistih, katerih dohodki ne dosegajo 64 odstotkov povprečne plače. In da bodo mnogi varčevalni ukrepi odpravljeni, ko bo Slovenija dosegla 2- do 3-odstotno gospodarsko rast. Tanko je sicer napovedal, da bo Janšo vprašal, kakšne bodo posledice, če ti ukrepi ne bodo sprejeti. Predsednik vlade je vseeno napovedal, da bodo posledice takšne, kot so v Grčiji, Bolgariji, v Romuniji ali v Latviji, kjer so za tretjino zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju, ostalim pa plače znižali za 20 do 30 odstotkov. Poslanka SDS Jerajeva pa je na primer s svojim poslanskim vprašanjem pripravila teren za nastop ministra Žiga Turka, v katerem je dokazoval, da takega standarda v šolstvu, kot je pri nas, nimajo v večini držav OECD, ki so najbogatejše na svetu. Iz tega (tudi) šolski minister sklepa, da varčevalni ukrepi na tem področju ne morejo škoditi.

Na pomisleke iz opozicijskih vrst, da so predlagani ukrepi na področju izobraževanja preveč radikalni, je predsednik vlade odgovoril, da bi bilo to res, če bi začeli zapirati šole. Zniževanje šolskih standardov ni resen problem, meni Janša in med drugim omenja, da so pri nas redno zaposleni predavatelji na univerzi, ki opravijo samo štiri do osem ur na teden. Veliko resnejši problem, pravi, je to, da se na univerzah šola trikrat preveč novinarjev, sociologov, politologov, ekonomistov in pravnikov, ki jih slovensko gospodarstvo ne potrebuje. Ukrepi so po Janševem mnenju uravnoteženi, ker posegajo na različna področja. Na vprašanje Alenke Bratušek (PS), zakaj je njegova stranka nasprotovala strukturnim reformam prejšnje vlade in jih pomagala zrušiti, Janša odgovarja, da te ne bi imele takojšnjih učinkov na proračun. Predlagani ukrepi so potrebni, ker zdaj hiša gori in je treba gasiti, pravi Janša in dodaja, da ni res, da bi največje prihranke pridobili na socialnem področju. Bratuškova je to trditev, da pokojninska reforma ne bi imela večjih takojšnjih proračunskih ukrepov, zavrnila s podatkom, da bi bila posojila Sloveniji s pokojninsko reformo cenejša vsaj za 200 do 300 milijonov, 300 milijonov evrov pa je trikrat več, kot država daje za štipendije. Majda Potrata (SD) se je med drugim spraševala tudi, ali se za temi ukrepi ne skriva poskus privatizirati javni sektor, kar je minister Žiga Turk že napovedal. Janša je očitke o neoliberalističnih težnjah zanikal, kajti z ukrepi pravzaprav rešujejo socialno državo. Če tega ne bomo naredili letos, bo prihodnje leto nekdo drug v parlamentu razlagal bistveno težje ukrepe, je še dodal.