Sama objava sklepa ne pomeni, da bo kdorkoli odpuščen, so rekli na ministrstvu, z njegovo pripravo so zgolj naredili domačo nalogo, ki jim jo je prejšnji teden naročila vlada. Sindikalistov to seveda ne pomirja; obrazec za odpuščane razumejo kot grožnjo.

Petek, 6. aprila

Predsednik vlade je v svojem kabinetu kot svetovalko za odnose z javnostmi zaposlil hčer evropske poslanke iz vrst SDS in ministrice za zdravje v prvi Janševi vladi Zofije Mazej Kukovič. Ina Kukovič je diplomirana pravnica, specializirana za okoljsko pravo, v kabinetu predsednika vlade, kjer je dobila službo na osebno zaupanje Janeza Janše, pa ji bodo za svetovanja mesečno plačali 1748 evrov bruto, razkriva tednik Mladina. V premierjevem kabinetu vztrajajo, da so Ino Kukovič zaposlili zgolj zaradi njenih ustreznih strokovnih izkušenj in ne zaradi sorodstvenih povezav. Mimogrede, največ ljudi je na osebno zaupanje zaposlil minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, kar šest, med drugim tudi svojega šoferja, minister Janez Šušteršič je na tak način zaposlil pet ljudi. Kot kaže, ima tudi Ljudmila Novak v teh kriznih časih polne roke dela, saj je na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je zaposlenih 16 ljudi, na osebno zaupanje pripeljala pet novih sodelavcev.

Sobota, 7. aprila

V javnost so pricurljale neuradne, a bojda zanesljive informacije, da naj bi vodenje Drame prevzel Roman Končar. Ravnatelja Drame na podlagi javnega razpisa sicer imenuje minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Razpis, na katerega naj bi se prijavili kandidati, pa je šele v pripravi, pravijo v Drami. Tudi sedanji ravnatelj Peter Sotošek Štular in umetniški vodja Drame Eduard Miler o imenovanju Končarja še ničesar ne vesta. Roman Končar je sicer eden izmed dveh štipendistov Drame, kasneje je bil v Drami zaposlen, a od tam tudi odpuščen. Njegovo podjetje Dogodek, d.o.o., je nato veliko sodelovalo z državnimi ustanovami, med drugim tudi z RTV. Splošno znano je, da je Končar javni simpatizer in podpornik stranke SDS Janeza Janše. Mnogi pa v njegovem morebitnem prevzemu vodenja Drame vidijo predvsem nevarnost, da bi na tamkajšnjem repertoarju prevladovale predstave v slogu nadaljevanke Razjarnikovi, v kateri je Končar igral pomembno vlogo.

Nedelja, 8. aprila

Medtem ko je večina Slovencev barvala jajca in se mastila s šunko, so se predstavniki vladajoče koalicije na spletnih straneh spominjali predvsem prvih svobodnih in demokratičnih volitev v Sloveniji ter zmage takratnega Demosa pred natanko 22 leti.

Torek, 10. aprila

Komaj slabe tri tedne po zavrnitvi družinskega zakonika na referendumu, h kateri je v veliki meri s svojim neuradnim angažmajem prispevala tudi vlada, je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak presenetil z izjavo, da bi nekatere "dobre rešitve" iz družinskega zakonika vnesel v novelirane druge zakone. Ustava ter zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer jasno določata, da državni zbor leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev na referendumu. Vseeno je Vizjak zakonodajno službo vlade zaprosil za mnenje, ali lahko uporabijo nekatere "dobre rešitve" zavrnjenega zakona. Pri tem se ni spuščal v podrobnosti, katere so tiste dobre rešitve, ki bi jih sam uporabil. Zagotovo pa vanj ne bo vključil istospolnih družin. Da te v nov predlog po njegovem prepričanju ne sodijo, je namreč že razkril takoj po padcu družinskega zakonika.

Anketa Slovenski utrip (telefonsko anketiranje na vzorcu 1007 oseb je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije) je razkrila, da vlado podpira le še dobra četrtina Slovencev. Podpora vladi je torej v zadnjem mesecu bistveno padla - po prejšnji anketi Slovenskega utripa jo je namreč podpirala nekaj manj kot polovica vprašanih.

Dobra polovica vprašanih podpira stavko, ki jo napovedujejo sindikati, nasprotuje ji 41 odstotkov anketirancev, predlagane vladne varčevalne ukrepe pa podpira manj kot petina vprašanih.

Sreda, 11. aprila

Varčevalni ukrepi, kot jih je predlagala vlada, so v času slabih gospodarskih razmer povsem običajna evropska praksa, je strasti poskušal pomiriti direktor Urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle. Vendar zaenkrat Slovenije iz krize še ne bodo rešili; rezultati se bodo poznali čez dobro leto ali dve, je napovedal. "Tudi v času krize so se ohranile dvojne razmere na trgu dela, zasebni sektor, ki se je prilagodil slabšim razmeram, in javni sektor, ki se temu še ni prilagodil," še pravi Vasle.

Premier Janez Janša se na vsak način trudi, da bi taktično prednost v pogajanjih ohranil na svoji strani. Odločil se je, da bo nadaljeval s stopnjevanjem pritiska, in sindikatom oznanil, da formalnih razlogov za napovedano stavko pravzaprav ni. Če boste kljub temu stavkali, je rekel, to počnite na svoje stroške, saj država stavke ne bo plačala. Naštel je kopico zakonov, s katerimi je podkrepil svojo odločitev. Sindikalisti seveda to razumejo kot poskus ustrahovanja, vsekakor je stavka legalna in legitimna, pravijo.

Ljudmila Novak pa se je medtem odločila, da se bo na drugačen način spoprijela z javno nepodporo (mimogrede, po raziskavi Slovenski utrip NSi podpira zgolj 1,8 odstotka vprašanih). "NSi je stranka, ki je prijazna ljudem" je slogan napovedane serije sproščenih pogovorov ob kavi z vladajočim delom NSi. Prvi je bil na vrsti minister za obrambo Aleš Hojs, predsednica Ljudmila Novak pa se je ob kavici pogovarjala po četrtkovi seji vlade.

V obdobju, ko se obeta že osma sprememba slovenske ustave, se je oglasil njen avtor dr. France Bučar. Vladajoče je spomnil, da je nekaj podobnega kot tako imenovano zlato fiskalno pravilo, ki so ga pravkar sprejeli v državnem zboru, v slovenski ustavi pravzaprav že zapisano.

Četrtek, 12. aprila

Ker se bodo pozitivni učinki varčevalnih ukrepov poznali šele čez dve leti, so se predstavniki vlade na seji dogovorili, da bodo prej poskušali še kaj zaslužiti. Tako, za sproti. Taktika ostaja ista, kot jo je imela prejšnja vlada: prodaja falcona. In to kar po isti ceni, kot so to poskušali njeni predhodniki, ki kupca niso našli. Prodajo falcona so zaupali agenciji za civilno letalstvo, ta si zanj obeta iztržek od 7 do 10 milijonov evrov, dokler se ga končno vendarle ne znebijo, pa ga bodo oddajali v najem.

Kot je to že v navadi, so predstavniki vlade na seji uredili še nekaj kadrovskih zadev. Imenovali so Slavico Tovšak za članico sveta javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju, komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom ter člane sveta zavoda Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Vlada je ponovno vzpostavila "nacionalno kontaktno točko za sodelovanje Republike Slovenije v Evropski migracijski mreži". Službo je tam dobila Tjaša Škedelj.

Po pričakovanjih je vlada potrdila tudi zakon za uravnoteženje javnih financ in s tem varčevalne ukrepe. Sindikati že združujejo svoje vrste in jih pripravljajo na stavko. Medtem pa so se oglasili na Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj, kjer so začudeni, da vlada denar jemlje tudi njim. Čeprav so, kot pravijo, eni tistih, ki so pridobljena proračunska sredstva podvojili ali potrojili in tako pozitivno vplivali na državne finance. S pomočjo državnih donacij so ustvarjali nova delovna mesta v gospodarstvu ter preko DDV in zaposlovanja prispevali nazaj v proračun. Spomnimo, da si je vlada Janeza Janše ob prihodu na oblast kot enega izmed temeljnih ciljev za izhod iz krize zadala predvsem spodbujanje gospodarstva.