In roko na srce, tudi leta 1912 moški niso bili največji kavalirji in prav zanimivo bi bilo videti, kaj bi se zgodilo, če jim kapitan ladje pod nos ne bi pomolil revolverja, ko so panično iskali možnosti pobega na varno. A to je vendarle popolnoma razumljivo. V trenutkih, ko gre za življenje ali smrt, pravilo "ženske in otroci prvi“ prav gotovo zamenja pravilo "vsak moški zase“.
Raziskovalca in ekonomista Mikael Elinder in Oscar Erixon z univerze Uppsala sta analizirala 18 velikih brodolomov, v katerih je skupno umrlo več kot 15 tisoč ljudi, prišla pa sta do zaključka, da je v povprečju preživelo le 17,8 odstotka žensk in 34,5 odstotka moških. V primeru Titanika je bila zgodba malo drugačna – rešilo se je 70 odstotkov žensk in le 20 odstotkov moških.
Ekonomista sta ugotovila, da se v primerih brodolomov v človeku vključi (oziroma v njem prevlada) instinkt za preživetje, ki pa je pri moških bolj izrazit kot pri ženskah, kar konec koncev tudi pomeni, da je v resničnosti v takšnem primeru bolj ali manj vsakdo prepuščen sam sebi.
Ekonomist z univerze Queensland v Avstraliji, David Savage, pa je naredil raziskavo, v kateri je primerjal kavalirsko obnašanje moških na Titaniku in na ladji Lusitania. Glede na to, da je slednja potonila v 17 minutah, Titanik pa je za pristanek na dnu oceana potreboval skoraj dve uri in pol, je bila reakcija potnikov z Lusitanie takšna, da so vsi instinktivno tekli proti reševalnim čolnom. Kavalirstvo takrat, kar je za razumeti, nikomur ni niti padlo na pamet.
Spomnimo pa se tudi nedavnega primera nasedle Coste Concordie, v primeru katere je med prvimi na kopno prišel ravno kapitan.
