Točno sto let po potopu ladje še vedno ni povsem jasno, zakaj je do tragedije, ki bi jo bilo z drugačnimi postopki izdelave in dodatnimi rešilnimi čolni moč preprečiti, prišlo. Zadnja, takrat pri devetih tednih najmlajša potnica na krovu Millvina Dean je umrla pred tremi leti, stara 97 let, spomin na tiste, ki so umrli v mrzli noči na 15. april, pa ostaja živ tako skozi dokumentarne filme in hollywoodske uspešnice kot skozi spominke in turistične izlete, ki ponujajo ogled žalostnih razbitih. A tudi slednje bodo, s pomočjo posebne bakterije, poimenovane Halomonas titanicae, zelo kmalu izginile.

Pet teorij

Obstaja pet osrednjih teorij, zakaj se je potopila "nepotopljiva" ladja družbe White Star Line. Prva pravi, da je imel Titanik, ki leži na globini 3800 metrov, premajhno krmilo, zaradi česar je bilo težko manevrirati tako ogromno plovilo. Pri tem naj bi imel vlogo tudi motor, ki je omogočil le dvema propelerjema premik v vzvratno prestavo, zmanjšala pa naj bi se tudi moč krmila. Druga trdi, da je bilo v jeklu, ki je sestavljalo trup, preveč žvepla, ki pri nizkih temperaturah ni zagotavljajo deformacije, pač pa se je lomilo. A nasprotniki trdijo, da je kvaliteta jekla ustrezala standardom iz leta 1912. Tretja pravi, da je bilo na Titaniku premalo rešilnih čolnov, čeprav jih je bilo dovolj za izpolnitev takratnega minimuma (52 odstotkov potnikov). Prepričanje, da je ladja nepotopljiva, reši dilemo, zakaj je bilo tako malo rešilnih čolnov. Četrta se ozira na vijake, saj so bili močnejši le na sprednjem in zadnjem delu ladje. Skoraj sočasna izdelava Titanika in Olympica naj bi povzročila primanjkovanje kvalitetnega železa, zato naj bi nekateri vijaki vsebovali celo žlindro in nikakor niso uspeli zdržati hudega pritiska pri potapljanju. Proizvajalci so omenjeno teorijo zavrnili. Peta omenja človeško napako, saj naj kapitan Smith ne bi prilagodil hitrosti ladje opozorilom, da je v Atlantiku led. V opazovalnici pa niso imeli daljnogleda.

Dve kadi za 700 potnikov

Poleg izmišljene ljubezenske zgodbe Jacka in Rose, ki je v filmu 1997 prinesla poplave v kinodvorane po svetu, Titanik skriva še vrsto drugih zabavnih dejstev. Potniki v tretjem razredu so morali za vozovnice odšteti 7,15 funta, tisti v prvem pa tudi do 870 funtov. V najbolj luksuznih kabinah sta bili dve spalnici, dnevna soba, zasebna kopalnica, soba za strežnike in – takrat novi hit – balkon. Medtem ko v prvem razredu niso imeli težav z vzdrževanjem visoke higiene, so v tretjem razredu imeli samo dve kadi za več kot 700 potnikov. Titanik je v shrambi s seboj prenašal 34.019 kilogramov svežega mesa, 35 tisoč jajc, 40 ton krompirja, 453 kilogramov čaja in 15 tisoč steklenic svetlega in temnega piva.

S klikom na sliko skočite na interaktivno grafiko.

Na dan, ko je Titanik trčil v ledeno goro, bi morala potekati vaja v primeru nevarnosti, a jo je kapitan Smith zaradi neznanega vzroka preklical. Nekateri so prepričani, da bi vaja pomagala rešiti številna življenja. Od trenutka, ko sta mornarja v opazovalnici opazila ledeno goro in to sporočila, je imel prvi častnik samo 37 sekund časa, da je spremenil smer in prestavil v vzvratno prestavo.

Pomeranec in pekinezer odnesla celi koži

Titanik je imel tudi svoj časopis, ki je izhajal vsak dan – čeprav zelo kratek čas. V Atlantic Dailyju so bile novice, oglasi, novice z borze, rezultati konjskih dirk, trači in dnevni meni. Na fotografijah ogromne ladje lahko vidite štiri ogromne dimnike, a v resnici so delovali samo trije. Zakaj četrti? Ker so bili lastniki prepričani, da je Titanik tako videti lepše. Titanik je bil tudi kraljeva pošta ladja, za pošiljke pa sta bila odgovorna dva poštna delavca. Na ladji je bilo kar 3423 vreč pošiljk, večinoma namenjenih v ZDA. Če bi pošto rešili iz ostankov na dnu oceana, bi jih ameriška pošta poskušala dostaviti na naslove.

Ko je 17. aprila 1912 New York dosegla novica o potopu Titanika, se je ladja Mackay-Bennett iz Nove Škotske s 40 pogrebniki, več tonami ledu in 100 krstami odpravila po trupla umrlih potnikov. V morju so našli 328 trupel, vendar jih je bilo 119 tako zelo poškodovanih, da so se od pokojnih poslovili kar na kraju potopa. Zanimivo pa je, da sta tragičen dogodek, pri katerem naj bi imeli prednost do reševalnih čolnov ženske in otroci, preživela tudi dva psa. Od devetih štirinožcev, kolikor jih je bilo na krovu, sta celo kožo odnesla samo pomeranec in pekinezer.