Država se je doslej vsako leto zadolževala za več kot dve milijardi evrov, ob čemer pa nismo rešili nobenega od ključnih problemov, zato se mora javna poraba enostavno umakniti, je predlog rebalansa, s katerim se proračunska poraba v primerjavi z lansko znižuje za več kot 800 milijonov evrov, pojasnil Šušteršič.

Prihodnost je negotova

Prihodnost je negotova in temu se je treba prilagoditi, je opozoril minister. Tako moramo narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. "To letos zagotovo ne bo spodbudno delovalo na gospodarsko rast, a je nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu," je dejal.

Na današnja pogajanja s sindikati javnega sektorja prihaja vlada z enakimi izhodišči kot prejšnji teden. "Bomo pogledali, ali lahko kje pridemo skupaj," je o načrtovanem znižanju plač zaposlenih v javnem sektorju dejal finančni minister, ki meni, da dogovor s sindikati ima svojo vrednost. Pogajanja lahko tečejo do dne, ko bo DZ glasoval o sprejemu rebalansa, je obljubil.

"Večina bolj izobraženih ljudi v javnem sektorju verjetno vendarle razume nujnost teh ukrepov in tudi to, da je bila prilagoditvena kriza v zadnjih letih močnejša v zasebnem sektorju," je ocenil. Ob tem je napovedal, da se bo z znižanjem plač odprlo več prostora za začetek uvajanja sistema nagrajevanja tistih, ki najboljše delajo.

"Dvig davka na dodano vrednost je zasilna zavora"

Prihodkovna stran proračuna ga ne skrbi. Vlada je že predlagala nekaj ukrepov, s katerimi je sledila pobudi sindikatov, naj bi bil celoten paket prilagoditve družbeno bolj sprejemljiv. Poleg tega pa je mogoče v letu ali dveh veliko narediti za večjo učinkovitost pobiranja davkov, je dejal.

V skrajni sili bi vlada posegla tudi po zvišanju davka na dodano vrednost. A ta ukrep je Šušteršič označil kot zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo v dveh ali treh letih, če z drugimi ukrepi ne bomo uspeli uravnotežiti javnih financ.

Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu in državno reševanje podjetij

Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je po njegovem mnenju treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati, je pojasnil. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave - dvotretjinska večina v DZ - močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Nad državnim reševanje podjetij v težavah Šušteršič ni ravno navdušen. "Včasih imam občutek, da skušajo nekatere interesne skupine narediti proračun za talca svojih interesov," je dejal. Država ne more s proračunom reševati gospodarstva in prenesti vseh teh težav nase, kajti v tem primeru bi morali pa res povečati odhodke za nekaj sto milijonov evrov, je opozoril.