Poslovna škoda tudi za Slovenske železnice
Z zaprtjem terminala bi poslovno škodo utrpele tudi Slovenske železnice, saj razsuti tovor predstavlja skoraj polovico od 10,2 milijona ton tovora, ki so ga lani prepeljale iz koprskega pristanišča. "Nobenega dokaza ni, da bi bilo pristanišče s svojo dejavnostjo največji onesnaževalec zraka v Kopru. Nasprotno, strokovnjaki kot glavne vire omenjajo promet, kurišča in industrijo. Take pobude razumemo zgolj kot poceni nabiranje političnih točk," je o sklepu mestnega sveta povedal predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko.
Občinska svetnica Slovenske ljudske stranke in nekdanja članica nadzornega sveta Luke Koper Olga Franca je dejala, da bi bilo zaprtje terminala nesorazmeren ukrep, ki bi ogrozil obstoj družbe. Po njenem mnenju bi morali od Luke Koper zahtevati, naj čim prej izvede dodatne ukrepe za uspešno omejitev prašenja. Ob tem je Franca pripomnila, da je SD do nedavnega imel ministra za promet, predsednika vlade in parlamentarno večino, torej vse vzvode oblasti za izvedbo svojih pobud, a ni naredil nič.
Prah najbolj vpliva na delavce
Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper Milan Krek je dejal, da je sklep mestnega sveta sprejemljiv, če ga razumemo kot pogajalsko izhodišče za občino, ki je dolžna zaščititi svoje prebivalce. "Luka Koper mora z dodatnimi ukrepi zmanjšati onesnaževanje na minimum. Njeno poslovanje se mora prilagoditi urbanemu značaju mesta, saj je pristanišče znotraj mesta in ima nanj velik vpliv," je ocenil Krek, ki je še poudaril, da mora mesto z Luko Koper najti skupni jezik tudi zaradi številnih delovnih mest. Prav delavci v pristanišču so po njegovih besedah najbolj na udaru prahu, kar dokazuje tudi povečana obolevnost med njimi, ki so jo ugotovili na koprskem zavodu za zdravstveno varstvo.
