"Četudi laična javnost najpogosteje prav policijo okrivi, da se ljudje, ki so bili že pred leti ovadeni za kazniva dejanja z veliko gospodarsko škodo, še vedno prosto sprehajajo naokrog, pa odgovornosti za to v policiji ne moremo sprejeti. Ko policija na tožilstvo odda kazensko ovadbo ali poročilo, se naša pristojnost konča," razmišlja Goršek.

Pritrjuje mu tudi nekdanji kriminalist Drago Kos, ki je za Dnevnik komentiral nekatere podatke iz poročila o delu policije v letu 2011. "Predkazenski postopki se pri policiji načeloma ne vlečejo. So seveda zadeve, ki terjajo več časa za obravnavo, ampak po navadi težave nastopijo, ko policija zadevo preda iz svojih rok. To je bodisi tožilstvu bodisi preiskovalnim sodnikom, tako da tu policije ne moremo bremeniti," je prepričan Kos, ki sicer priznava, da preiskave posameznih primerov trajajo dalj časa, nekatere tudi nerazumljivo dolgo, a poudarja, da gre zgolj za posamezne primere. "V večini primerov so za tako dolgo trajanje predkazenskega postopka odgovorni tisti, ki zadevo prevzamejo od policije," je jasen bivši kriminalist. Ko policija poda ovadbo na tožilstvo, se njihovo delo resda v veliki meri konča, zagotovo pa je uspeh nadaljnjih postopkov odvisen tudi od kvalitete njihovega dela.

Ukradeni denar se bo vrnil pod krinko investicij

Prav gospodarska kriminaliteta v javnosti že nekaj let najbolj intenzivno buri duhove. S finančnega vidika gledano, povsem upravičeno, saj je premoženjska škoda, ki so jo za seboj pustili storilci gospodarskih kaznivih dejanj, lani znašala nekaj več kot 176 milijonov evrov (predlani precej višjih 505 milijonov evrov), kar pomeni okoli 65 odstotkov vse škode, ki so jo povzročila kazniva dejanja. Policisti so lani obravnavali 12.746 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kar je za odtenek manj kot leta 2010 (13.064). Korupcijskih kaznivih dejanj so po drugi strani obravnavali več (86) kot predlani (71), ovadili pa so tudi več osumljencev - lani 112, predlani 91. Javnost na epiloge v večini odmevnejših primerov še čaka.

Drago Kos je prepričan, da je usmerjenost dela policije v odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete pravilna poteza. "Vsak posameznik sicer meri uspešnost policije po tem, kako uspešno je rešila njegov problem. Ampak policija se ukvarja s kriminaliteto, kjer včasih celo ni direktnega oškodovanca in ki povzroča dosti hujšo škodo, kot jo utrpijo posamezni oškodovanci kaznivih dejanj. Jasno je, da so v vseh državah med prioritetami vsake kriminalistične policije kazniva dejanja zoper življenje in telo, ker je treba zavarovati ljudi in njihovo varnost. Temu pa takoj sledijo kazniva dejanja gospodarske kriminalitete in korupcije. S temi kaznivimi dejanji se namreč najhuje napada pravni sistem in povzroča tudi veliko ekonomsko škodo."

Dr. Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede v boju proti gospodarskemu kriminalu pogreša predvsem večjo vlogo institucij, ki sodijo pod okrilje ministrstev za gospodarstvo in finance. "Policisti so specialisti za izvajanje hišnih preiskav, zbiranje podatkov in zasliševanja. Kar zadeva pregled finančnih dokumentov in spremljanje tokov denarja, pa morajo svojo nadzorno vlogo odigrati uradi in agencije, ki sodijo pod gospodarsko in finančno ministrstvo. Izmenjava podatkov in sodelovanje med institucijami sta ključni. Policija se sama proti gospodarskemu kriminalu ne more boriti," razlaga Dobovšek. Fokusne skupine tožilstva, policije in drugih institucij so v preteklosti že prinesle uspehe, kar nam je včeraj potrdil tudi Goršek z besedami, da so bile v preteklosti preiskave, pri katerih so za isto mizo sedeli strokovnjaki z različnih področij, praviloma uspešnejše od drugih. Povsem jasnega in konkretnega odgovora, zakaj takšne oblike sodelovanja niso pogostejše, nismo dobili, Goršek pa zagotavlja, da so tovrstna sodelovanja policiji v interesu.

V prihodnosti bo večje sodelovanje finančnih institucij zagotovo še pomembnejše. Denar, ki je prek različnih finančnih mahinacij odtekel v davčne oaze, se praviloma prej ali slej vrne v obliki investicij. Prav obdobje recesije, ko je in bo mogoče relativno poceni kupovati propadla podjetja, je mamljivo za investiranje z umazanim denarjem. Če bo politika v duhu spodbujanja gospodarstva ponudila okolje, ki bo investicije z olajšavami še dodatno spodbujala, bodo skomine še toliko večje. V tem pogledu bi finančni tokovi iz davčnih oaz nazaj v Slovenijo organom pregona lahko ponudili novo priložnost, ki pa jo bodo morali znati tudi izkoristiti.

Neizkoriščeni potenciali slovenskega FBI

Slovenski policisti so lani sicer preiskali skoraj polovico oziroma 49,6 odstotka vseh kaznivih dejanj, kar je še vedno precejšen delež. To jim priznava tudi Kos. "Preiskanost je še vedno dokaj visoka glede na standarde v razvitih evropskih državah. Med drugim tudi zato, ker pri nas ni tako zelo veliko organiziranega kriminala," rezultate dela svojih bivših kolegov pojasnjuje Kos. Čeprav je delež preiskanosti v primerjavi s predlanskim letom lani sicer malenkostno upadel, ni to po njegovem mnenju nič nenavadnega. "Pričakovati je, da bo v naslednjih letih preiskanost še nižja, pa ne zato, ker bi bila policija bolj nesposobna, ampak predvsem zato, ker bodo oblike kriminalitete vedno bolj zakomplicirane in jih bo teže dokazovati," napoveduje nekdanji kriminalist.

Na prvi pogled je razveseljujoče tudi dejstvo, da je kljub vse bolj zaostrenim gospodarskim in socialnim razmeram v državi v primerjavi z letom poprej lani število kaznivih dejanj celo nekoliko upadlo, čeprav bi laiki morda pričakovali ravno nasprotno. A ta podatek je lahko nekoliko varljiv. "Število kaznivih dejanj, ki jih obravnava policija, v prvi vrsti ni odvisno od njene lastne dejavnosti, ampak od prijav ljudi. Ta podatek pomeni zgolj to, da so ljudje v lanskem letu prijavljali manj kaznivih dejanj kot prejšnje leto. Vzrokov za to pa je lahko več. Morda je bilo kaznivih dejanj resnično manj, lahko pa jih državljani enostavno niso več hoteli prijavljati oziroma se jim je to zdelo neumno. To lahko pomeni tudi, da je zaupanje v policijo nekoliko upadlo," razmišlja Kos.

Nekoliko več vprašanj se porodi pri pregledu podatkov o lanskem delu nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kriminalisti tega elitnega oddelka za preiskovanje kriminala so v letu 2011 obravnavali 39 kaznivih dejanj (17 več kot predlani) in leto končali z 72,3-odstotno preiskanostjo. Številke, ki po Kosovem mnenju niso izpolnile pričakovanj. "Sam sem nad NPU nekoliko razočaran, ker enostavno ne vidim takšnih rezultatov njihovega dela, kot sem jih pričakoval glede na njihov položaj, njihovo zasedenost in konec koncev tudi na njihove plače. Pričakoval sem, da bo to elitna skupina kriminalistov, ki se bo ukvarjala z najhujšimi primeri gospodarskega kriminala, ki jih bodo razrešili v najkrajšem možnem času in bodo o tem tudi sproti obveščali javnost. Ampak žal ne vidim, da bi se po ustanovitvi NPU kaj dosti povečalo zaupanje ljudi v policijo. Številke samo potrjujejo moje besede," je kritičen Kos, ki je prepričan, da potenciali NPU še zdaleč niso izkoriščeni.