Zastopniki ameriškega kongresa očitno kljub padcu spornih Sope, Pipe in Acte ne bodo odnehali. Želijo si spleta, ki bi temeljil na popolnoma drugačnih pravilih glede človekove zasebnosti in oblastem dovolil vpogled v prav vsako komunikacijo, ki poteka na medmrežju.

Nejasno besedilo zakona oblastem daje prosto pot

Cyber Intelligence Sharing and Protection Act ali Cispa je na dobri poti, da bo kmalu v celoti predstavljena ameriškemu predsedniku Obami, ki bi jo lahko z enim podpisom postavil v veljavo.

Internetni ponudniki bodo morali ob kakršnikoli zahtevi oblasti predati vse podatke, ki jih imajo o določenih osebah ali njihovi aktivnosti na spletu, četudi zahteva ne bo "ustrezno“ utemeljena. Besedilo zakona namreč dovoljuje, da oblasti smejo zahtevati podatke ob vsakem sumu, da gre za nevarno ali teroristično delovanje. Kdaj pa je sum dovolj utemeljen, zakon ne predpisuje.

Cispa nad vsemi ostalimi zakoni

Kendall Burman iz Centra za demokracijo opozarja, da zaradi ohlapnosti določil, kdo bo smel zahtevati podatke in kdaj, takšen zakon prevlada tako nad civilnim kot kazenskim pravom. V zakonu namreč ni nikakršnih določil katere informacije se lahko pridobi, zaustavi, cenzurira, spremeni, in uporabi, vse dokler obstaja sum, da bi te informacije lahko ogrozile varnost. K temu pa je dodano še, "vse to se po potrebi sme uporabiti tudi v druge namene.“

Zagovorniki svobodnega spleta opozarjajo, da bi lahko o predlogu zakona v Kongresu glasovali že ta mesec, zato pozivajo javnost k odzivu na še hujše restrikcije, kot jih je s seboj prinašala Acta. Tudi boj proti njej se namreč še ni zaključil.

Izjavo Burmanove, si lahko ogledate v videu sopodaj.

Evropski parlament o Acti

Evropski parlament naj bi o Acti glasoval na junijskem plenarnem zasedanju. Glasovanje v Evropskem parlamentu je bistveno za usodo Acte, saj je njegovo soglasje - kot tudi ratifikacija v vseh članicah unije - nujno za uveljavitev Acte.

"Pozitivno glasovanje pomeni uveljavitev Acte, negativno glasovanje pomeni, da je z Acto konec in da ne bo uveljavljena," je konec marca pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta, John Clancy.

De Gucht je parlament zato danes pozval, naj pred glasovanjem počaka na odločitev sodišča, ki bo razjasnilo dileme, saj bo odločalo o tem, ali je Acta skladna za evropskimi pogodbami, predvsem z Listino temeljnih pravic EU.

EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, hkrati pa tudi val protestov. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.

Zaradi številnih kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

V komisiji sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.

Če bo parlament Acto zavrnil, je teoretično možno, da bi šla unija v nova pogajanja o sporazumu, vendar pa je vprašanje, kakšen bi bil odziv na to na strani desetih tretjih držav, s katerimi se je unija o sporazumu že dogovorila.