Evropska komisija je že februarja napovedala, da bo za mnenje o Acti prosila sodišče. Parlament se njeni pobudi ni pridružil in parlamentarni odbor je danes odločal o ločeni akciji, ki jo je predlagal poročevalec o Acti David Martin. O Acti je glasoval parlamentarni odbor za mednarodno trgovino (Inta), krovni odbor za sprejemanje odločitev o tem sporazumu, ki je po informacijah iz parlamenta predložitev Acte v presojo sodišču zavrnil z veliko večino.

Iz skupine evropskih socialistov in demokratov (S&D) so ob tem sporočili, da je izid glasovanja jasen znak, da so evropski poslanci pripravljeni sami odločiti o Acti. Poleg tega so menili, da je to celo "prvi znak, da je parlament Acto pripravljen zavrniti". Evropski parlament po njihovih navedbah ni bil vključen v pogajanja, sedaj pa je pozvan, naj sporazumu reče da ali ne, brez možnosti, da popravi pomanjkljivosti. "Takšnega besedila ne moremo podpreti," pravijo v S&D.

Evropski socialisti in demokrati bodo 12. aprila pripravili javno razpravo o Acti, poročevalec Martin pa bo osnutek poročila predstavil 26. aprila. Končno glasovanje odbora Inta o Acti je predvideno konec maja, celoten parlament pa naj bi o Acti odločil na junijskem plenarnem zasedanju. "Acta bo verjetno pokopana pred poletjem," je danes ocenil predstavnik S&D Bernd Lange.

Poročevalec Evropskega parlamenta o Acti Martin, ki prav tako prihaja iz vrst S&D, je po glasovanju izpostavil, da njegov predlog za predložitev Acte v presojo sodišču ni bil "politični trik za odlašanje z odločitvijo", kot so menili nekateri. "Nasprotno, moj namen je bil parlamentu pomagati pri odločanju," je poudaril in dodal, da so evropski poslanci danes pokazali, da so pripravljeni na glasovanje, kar ga veseli, saj se bodo stvari sedaj premaknile hitreje. Ob tem je pozval, naj se začne politična razprava o vsebini.

Počakati na odločitev sodišča

Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je sredi marca napovedal, da bo komisija Acto predala v presojo Sodišču EU "v prihodnjih dneh". Komisar pričakuje, da bodo vse članice unije pred sprejetjem dokončne odločitve o Acti počakale na odločitev sodišča. De Gucht je tedaj v odzivu na navedbe iz Evropskega parlamenta, da je Acta "mrtva", dejal, da je "v parlamentu izrečenih veliko stvari, kar je tudi njegov namen", a dodal, da se je treba držati postopkov in razpravo "spraviti na racionalno raven".


EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. Podpisali ga niso Ciper, Nemčija, Estonija, Slovaška in Nizozemska. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Poleg tega je podpis Acte sprožil val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti ratifikaciji sporazuma. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo. Pod točo kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

V komisiji sicer sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.