Archeo je najnovejši celovečerec Jana Cvitkoviča, zgodba pa se vrti okoli moškega, ženske in otroka, ki poskušajo vsak zase preživeti v brezčasni pokrajini. Med seboj sprva nimajo stikov, njihova kulturna pripadnost ni določena. Njihovi prvi medosebnimi stiki so nezaupljivi, na trenutke celo sovražni, a se sčasoma vseeno razvijejo obstojnejše intersubjektivne odnose in vezi. Kulminacijo poenotenja s tkanjem odnosov v arhetipsko družino dosežejo šele kose vsi osvobodijo strahu in negotovosti.
Film je redukcija na najbolj elementarne koordinate družine v času njenega razkroja
Slavoj Žižek je povedal, da moramo pri filmu Archeo "najprej pozabiti na vso mitično-arhetipsko navlako: problem razumevanja tega filma ni, da nekaj pri gledanju spregledamo, ampak da v njem preveč vidimo.“ Slovenski filozof in psihoanalitik ocenjuje, da je film redukcija na najbolj elementarne koordinate družine, kot jo poznamo danes, v času njenega razkroja. Zgodba filma Archeo predstavlja genezo tradicionalne družinske celice in kot pravi Žižek, predstavi "kaj vse mora biti zadaj, navzoče v mračnih fantazmah, da se lahko ta celica oblikuje. To je zgodba pozabljenega nasilja, tesnobe in negotovosti.“
Cvitkovič: Samo na ta način lahko naredim resnično čist film
Cvitkovič je zamisel za pristop k filmu prejel med snemanjem Odgrobadogroba, ko mu je postalo jasno, da racionalen pristop preprečuje odkriti bistvo filma. "Dokazano je, da človek v podzavesti hrani vse, kar je kdajkoli izkusil, nekateri (tudi jaz) verjamejo, da je tam shranjena celotna izkušnja vsega, da je podzavest na nek način odraz univerzuma. Kar pomeni, da predstavlja podzavest potencialni stik z bistvom oziroma z Bogom. In občutek bližine bistva je tisto edino, kar me trenutno v umetnosti zanima,“ pravi Cvitkovič.
Archeo je posnet po navdihu impresij Cvitkovičeve podzavesti. "Kar je tem prizorom skupno, je to, da so izrazito elementarni, kar pomeni, da so očiščeni nepotrebne racionalne navlake. Ne obstajajo z določenim razlogom, z določenim moralnim sporočilom ali s čim podobnim, temveč samo obstajajo,“ je povedal Cvitkivič, ki dodaja, da je bila izdelava Archea zanj hkrati tudi poskus potovanja do bistva filmskega medija in prekinitev tradicionalne navezanosti filma na literaturo ter ostale starejše veje umetnosti. Verjamem, da samo na ta način lahko naredim resnično čist film.“
V filmu igrajo Medea Novak, Niko Novak in Tommaso Finzi, na premieri, 5. aprila, pa se bo gledalcem pridružil režiser z ekipo filma. Pred projekcijo bo občinstvo v film uvedel Damir Avdić, ki avtor glasbe za film.
