Predlogi sindikatov med drugim zajemajo gospodarnejše ravnanje pri javnih naročilih, materialnih stroških in državnem premoženju, dodatne razrede pri dohodnini, obdavčenje luksuza in nepremičnin, uvedbo davka na finančne transakcije ter učinkovitejše ukrepe pri preprečevanju sive ekonomije. Številke, ki jih navajajo sindikati, so gromozanske. Tako si na primer od znižanja sive ekonomije za 10 odstotnih točk obetajo dodatnih 3,5 milijarde proračunskih prihodkov, z 10-odstotnim zmanjšanjem stroškov pri javnih naročilih za 500 milijonov evrov na leto, z uvedbo enakomerne obremenitve plačil socialnih prispevkov po kategorijah zavarovancev (zaposleni, s.p.-ji, kmetje...) 450 milijonov evrov in tako naprej. Ob tem opozarjajo, da smo samo lani za subvencije nekaterim javnim in zasebnim podjetjem porabili 497 milijonov evrov in da je upravljanje državnega premoženja, ki znaša skupaj 8,5 milijarde evrov, dalo samo 33,6 milijona evrov dividend.

Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je pri predlogih sindikatov "načeloma vse lepo in prav", a da ima vsak tudi svojo drugo plat. "Pri sivi ekonomiji so te milijarde zgolj številke iz študije, da pridejo v proračun, pa je zelo dolga in negotova pot. Glede na to, da na tem področju ni ukrepov, ne vidim možnosti, kako to v doglednem času storiti," ugotavlja Masten. Kar zadeva javna naročila, opozarja, da le-ta omogočajo dohodek številnim podjetjem. "Verjamem, da je pri tem precej neracionalnosti, a dejstvo je, da bi z njihovim znižanjem delovali kontraproduktivno na gospodarsko rast," pravi. Učinek izenačitve socialnih prispevkov samostojnih podjetnikov in kmetov z zaposlenimi pa Masten primerja s "kokošjo, ki bi jo oskubli in pojedli".

Mastenu se ne zdijo najbolj posrečeni tudi predlogi za zvišanje obdavčitve kapitala in bolj premožnih. Pri davku na finančne transakcije bi bil po njegovi oceni izkupiček zaradi nerazvitega finančnega trga in majhnega števila transakcij "minoren". Učinka po njegovem ne bo tudi pri morebitni uvedbi dodatnega 50-odstotnega razreda pri dohodnini, saj naj bi z njim, kot pravi, zajeli le zelo majhen sloj ljudi. Masten po drugi strani podpira davek na nepremičnine, vendar pa se boji, da bi sindikati ob njegovi uvedbi zahtevali, da se izvzamejo tisti z nizkimi dohodki.

Tudi Jože Mencinger, ekonomist z običajno zelo kritičnim pogledom do ukrepov vseh dosedanjih vlad, je do zviševanja davkov zadržan. "Glede davka na nepremičnine je vprašanje, koliko je funkcionalen in ali ne bi še povečal socialnih problemov, učinek pa je vprašljiv tudi pri dohodnini in davku na luksuz. Edini davek, ki bi ga bilo razumno povečati, je DDV, ki so ga dvignile skoraj vse države v EU, in ki ima v primerjavi z vladnimi varčevalnimi predlogi bistveno manj negativnih učinkov za manj premožne sloje," pravi Mencinger.

Vladne predloge v osnovi sicer podpira, pri čemer pa meni, da bi morali načrtovanje znižanja plač in "socialne ukrepe" znižati na polovico. "Zavedati se moramo, da bo z zmanjševanjem odhodkov tudi manj trošenja in prihodkov v socialne blagajne. Tak začaran krog nikamor ne pelje," opozarja Mencinger.