Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pojasnil, da bo "nova ponudba" varčevalnih ukrepov spremenjena v tistih delih, kjer bodo menili, da je to smiselno in utemeljeno. Po njegovih besedah je možno tako sprememba oz. zmanjšanje posameznih ukrepov, kot tudi umik ukrepov. A če bo prišlo do umikov posameznih ukrepov, jih bo treba nadomestiti z drugimi, je poudaril.

Ključna vprašanja razhajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so po njegovih besedah plače, odprava plačnih nesorazmerij in vprašanje regresa.

Kot pravi, se bo vlada s sindikati pogajala tudi, če se do četrtka ne bodo nič dogovorili, manevrskega prostora pa je po njegovih besedah kar nekaj. Dokler ukrepi v državnem zboru niso sprejeti, so pogajanja s sindikati možna, je pojasnil Pličanič. Sicer pa po njegovih besedah ne pride v poštev, da bi samo interventni zakon podaljšali do konca leta in se ta čas pogajali, kako bi varčevali. "Časa preprosto ni. Ta opcija ni sprejemljiva, preveč časa je bilo zamujenega v preteklosti," je dejal.

(Foto: Bojan Velikonja)

Minister za finance Janez Šušteršič pa je po pogajanjih opozoril, da so časovnico obravnave varčevalnih ukrepov predstavili sindikatom že prej, tako da "ta datum danes zanje ni mogel biti nobeno presenečenje, razen če je bilo morda presenečenje, da vlada tisto, kar govori, misli resno".

Po njegovem mnenju je časa za pogajanja in usklajevanje s sindikati dovolj, saj da je do sprejema rebalansa v DZ še med 20 in 25 dni. Ob tem opozarja, da je vlada obljubila, da bo vse ukrepe, za katere se bo dogovorila s sindikati, predlagala v DZ kot dopolnilo k členom zakona. Pogajanja so po njegovih besedah možna pri vsaki točki, pri vsaki točki so možne tudi drugačne rešitve.

Glede grožnje z referendumom Šušteršič upa, da ga ljudje ne bodo podprli, če bodo sindikati javnega sektorja branili vsak evro svoje plače tako, da bodo šli na referendum. Minister pojasnjuje, da potem ostanejo ukrepi, kot so petodstotno zvišanje stopnje davka na dodano vrednost, s čimer bi dosegli podoben učinek na primanjkljaj. Tudi sindikati javnega sektorja bodo po njegovem mnenju težko razložili javnosti, zakaj bi zviševali davke, ki bodo znižali dohodke vsem, samo zato da v javnem sektorju ne bi izgubili niti evra svoje plače. "Prav je, da se to breme krize amortizira tudi v javnem sektorju," je dejal.

V resnici ne bi prihranili 200 milijonov

S predlogom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, da se podaljša izvajanje interventnega zakona tudi za drugo polovico leta, po mnenju ministra za finance v resnici ne bi prihranili 200 milijonov evrov, pač pa le preprečili toliko več izdatkov.

Glede napovedi stavk v javnem sektorju pa Šušteršič pravi, da v nobeni evropski državi pri uravnoteženju javnih financ ni šlo brez stavk. "Mislim, da je normalno, da ljudje izrazijo svoje nestrinjanje oz. da sindikati to organizirajo," je dejal.

Ob tem pa predlaga, da sindikati več časa porabijo za predlaganje svojih varčevalnih ukrepov. "S stavkami oz. protesti nas ne bodo prepričali, da ni potrebno uravnoteženje javnih financ. S tem, da nam dajo neke predloge, ki bi jih sprejeli, s tem nas lahko postavijo v situacijo, v katero bomo tudi mi morali pristati," je dejal.

Sicer pa ocenjuje, da so v koaliciji glede varčevalnih ukrepov usklajeni. Pojasnjuje, da je bil navzoč na enem sestanku s koalicijskimi poslanci, na katerem ni bilo nobenega ukrepa, za katerega bi kdo napovedal, da zanj ne bo glasoval.

Šušteršič ob tem meni, da bi bilo primerno, da bi tudi funkcionarji v DZ spoštovali to, kar vlada predlaga oz. da si tudi oni izplačajo regres v višini, kot bo dogovorjen s sindikatom javnega sektorja.

Glede ukrepov na prihodkovni ravni je minister za finance napovedal, da bodo skupaj z rebalansom predlagali nekaj davčnih vzpodbud za investicije, za vlaganje v raziskave in razvoj. To bo po njegovih besedah omogočilo gospodarstvu, da zadiha, poleg tega iščejo način za dokapitalizacijo NLB. Vrsta ukrepov bo, kot napoveduje, pripravljena tudi na področju plačilne nediscipline. Sicer pa vsi ukrepi ne bodo pa predstavljeni kot paket ukrepov ob rebalansu, pač pa jih bo nekaj predstavljeno tudi prej oz. kasneje, je pristavil.

Sindikati kritični do kratkega roka za pogajanja o izhodiščih za varčevanje

V dveh dnevih ni mogoče izpeljati racionalnih pogajanj o vsebini izhodišč, je po današnjih pogovorih z vladno stranjo dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Štrukelj je izpostavil, da ga je presenetil današnji prihod finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki je ob tem potrdil, da namerava vlada v četrtek obravnavati paket ukrepov v obliki zakonskih rešitev. Sindikalist se zato sprašuje, kaj lahko sploh še storijo, če namerava vlada v četrtek predlog sprejeti, saj "je očitno, da v dveh dneh ne moremo uskladiti tako zahtevnega paketa zakonov, ki brutalno posegajo v položaj javnih uslužbencev in uslužbenk". Vlada se po njegovi oceni ne ozira na svoje obljube o socialnem dialogu.

(Foto: Luka Cjuha)

Kot je spomnil Štrukelj, je konfederacija sindikatov javnega sektorja že na začetku predlagala, da bi se pogovarjali o zamrznitvi plač do konca leta. Ta zamrznitev bi namreč po njegovih besedah prinesla več kot 200 milijonov evrov. V tem času ali prej pa bi sprejeli ukrepe, ki bi imeli podporo tako javnih uslužbencev kot tudi državljank in državljanov oz. bi bili sprejemljivi "za večino tistih, ki niso privilegirani v naši državi". Vlada se je očitno odločila za drugačno pot, v sindikatu pa si bodo do konca prizadevali za sprejemljive rešitve.

Glede stavke, ki je napovedana za 18. april, je Štrukelj še povedal, da to ne bi bila enodnevna stavka. Začela bi se na ta dan, nato bi bila prekinjena, vendar pa bi se nadaljevala, če ne bi bilo sprejemljivega socialnega dialoga z vlado.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je po pogovorih poudaril, da so z vladno pogajalsko skupini danes šli skozi vse točke dogovora. Predlagane ukrepe so sindikati v veliki večini zavrnili. Dopuščajo le kompromise pri nekaterih manjših ukrepih, medtem ko pri pogovorih o plačah in regresu niso dosegli še nobenega napredka. Na vprašanje, ali bo vlada na ta način povozila socialni dialog, je Ščernjavič odvrnil, da bodo to še videli.

Po doslej znanih izhodiščih vlada med drugim predlaga znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov in neizplačilo regresa v letošnjem letu. Znižala bi tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za prehrano med delom.