To možnost imamo od današnjega dne, saj je 1. april prinesel novost v zgodovini EU - evropsko državljansko pobudo. Milijon prebivalcev iz cele Evrope bo lahko odslej evropsko komisijo pozvalo, naj ukrepa glede vprašanja, ki se jim zdi pomembno. Vendar kljub močni volji državljanov sploh ni nujno, da bo prišlo do pravega odziva, Bruselj lahko težnje ljudi namreč tudi zanemari.

Potencialnih pasti je precej, je za Dnevnik pojasnil Carsten Berg iz Democracy International, ki se že leta ukvarja s to temo, enako pa misli tudi evropska poslanka Tanja Fajon. A pobuda je kljub temu pozitivna pridobitev, saj bo o določeni temi sprožila vsaj javno razpravo v Evropskem parlamentu. Da bo veljavna, bo moralo pobudo podpreti vsaj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 27 držav članic. V vsaki državi bodo morali zbrati najmanjše predpisano število podpisov - v Sloveniji 6000.

In že se zatakne. 18 držav, med njimi Slovenija, bo namreč ob vsakem podpisu zahtevalo tudi številko osebnega dokumenta, opozarja Berg. Gre za vsiljive zahteve, ki bi po njegovem lahko odvrnile potencialne podpisnike. Tudi vodja okoljevarstvene organizacije Greenpeace v Sloveniji Nina Štros je prepričana, da je zahtevanje datuma rojstva, kraja rojstva in številke osebne izkaznice ali potnega lista "nerodno, nepotrebno in tvegano z vidika zaščite osebnih podatkov". Podpise se bo zbiralo eno leto, kar je premalo, še posebno za manjše organizacije. V Democracy International si zato prizadevajo rok podaljšati na 18-24 mesecev.

Podpisi so, kaj pa zdaj?

Komisija pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa se bo morala odzvati v treh mesecih. V najboljšem primeru bo predlagala nov zakonodajni akt - denimo o prepovedi gensko spremenjenih organizmov, v najslabšem primeru pa bo podpisnike zavrnila. Vsako odločitev bo moral Bruselj utemeljiti, vendar razočaranj ni mogoče izključiti.

Eden prvih poskusov državljanske pobude je bila akcija organizacij Greenpeace in Avaaz že leta 2009. Greenpeace bi tudi v prihodnosti lahko vložil pobudo, denimo za ukinitev uporabe nekaterih strupenih substanc ali ambicioznejše cilje pri energetski učinkovitosti. Štrosova pri tem opozarja na previdnost glede cilja pobude, saj mora biti ta usklajen s pristojnostmi komisije. Če ne bo, bo komisija pobudo enostavno zavrnila.

Področij, kjer jo je mogoče vložiti, je veliko. Poleg okolja tudi glede humanitarne pomoči, ekonomske politike, podjetništva, javnega zdravja, kmetijstva, kulture, prometa in ne nazadnje varstva potrošnikov. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenija Breda Kutin je zato izpostavila nekaj zanimivih idej - od omejitve oglaševanja nezdrave hrane otrokom do vzpostavitve skupnega evropskega prostora za poštne storitve - vendar pravi, da mora biti tema blizu ljudem, saj bodo le tako stopili v akcijo. "Da so tovrstne akcije izvedljive, dokazuje primer Acta," je ponazorila Kutinova. Fajonova pa največje težave vidi prav v primeru, ko bo pobuda neposredno usmerjena zoper sprejete ali nameravane odločitve evropske komisije in Evropskega sveta, torej če bi se državljani odločili vložiti evropsko državljansko pobudo v primeru sporazuma Acta. "Uspešnost in učinkovitost pobude bo po mojem mnenju zato v veliki meri odvisna predvsem od odziva komisije," je jasna poslanka. Medtem podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič že "komaj čaka", da vidi, s kakšnimi zamislimi bodo postregli državljani.

Podpisniki pod večjim nadzorom kot lobisti?

Pomanjkljivosti v zvezi z omenjeno pobudo je kar nekaj, zato Berg s sodelavci že razmišlja o popravkih, o katerih bo govor leta 2015. Dejstvo je, da bodo zaradi občutnega finančnega in kadrovskega vložka pobude zanimive predvsem za večje in že uveljavljene organizacije. Štrosova je še izpostavila, da bodo zaradi določil "podpisniki državljanske pobude deležni dosti večjega nadzora, kot recimo kateri koli od tisoče lobistov, ki se redno sprehajajo po hodnikih moči v Bruslju", pa tudi, da nekatera svetovalna podjetja že ponujajo uporabo omenjene pobude v korist zasebnih interesov.