Evropska komisija še vedno pripravlja dosje za predložitev Acte v presojo sodišču, ki jo je napovedala februarja, je danes v Bruslju pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za trgovino Karla De Guchta, John Clancy.

Namen komisije je vselej bil in ostaja, da se razjasnijo dvomi in pomisleki splošne javnosti glede Acte, za kar je po njenem mnenju najbolj pristojno neodvisno sodno telo, to je Sodišče EU, je pojasnil Clancy.

O tem, kakšne so možnosti, da bo Evropski parlament junija na plenarnem zasedanju Acto zavrnil, tiskovni predstavnik komisije ni želel ugibati, češ da so parlamentarni postopki in odločitve v rokah parlamenta.

Glasovanje Evropskega parlamenta je bistveno za usodo Acte

Je pa potrdil dejstvo, da je glasovanje Evropskega parlamenta bistveno za usodo Acte, saj je njegovo soglasje - kot tudi ratifikacija v vseh članicah unije - nujna za njeno uveljavitev.

"Pozitivno glasovanje pomeni uveljavitev Acte, negativno glasovanje pomeni, da je z Acto konec in da ne bo uveljavljena," je dejal Clancy.

Odbor Evropskega parlamenta se je v torek v Bruslju izrekel proti temu, da bi tudi parlament sporazum predložil v presojo Sodišču EU.

Gre torej za dve ločeni napotitvi Acte na sodišče - Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Parlament bi namreč, če bi se odločil za to, postavil svoja vprašanja, o katerih bi odločilo sodišče.

Zavrnitev predloga, da bi tudi parlament za mnenje o Acti prosil sodišče, pomeni, da bodo parlamentarni postopki sedaj stekli hitreje, kot bi sicer. Parlament bo o usodi Acte predvidoma odločal na junijskem plenarnem zasedanju.

Bo Acta zavrnjena?

Iz skupine evropskih socialistov in demokratov (S&D) so v torek sporočili, da je izid glasovanja v odboru jasen znak, da so evropski poslanci pripravljeni sami odločiti o Acti. Poleg tega so menili, da je to celo "prvi znak, da je parlament Acto pripravljen zavrniti".

Poročevalec David Martin naj bi osnutek poročila predstavil 26. aprila. Končno glasovanje krovnega odbora o Acti, odbora za mednarodno trgovino (Inta), je predvideno konec maja, celoten parlament pa naj bi o Acti odločil na junijskem plenarnem zasedanju.

"Acta bo verjetno pokopana pred poletjem," je v torek ocenil predstavnik S&D Bernd Lange.

EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu.

S podpisom se je sprožil proces ratifikacije pa tudi val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti ratifikaciji sporazuma. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.

Pod točo kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

Zagovorniki Acte: Sporazum ne prinaša nič novega

V komisiji sicer sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.

Če bo parlament Acto zavrnil, je teoretično možno, da bi šla unija v nova pogajanja o sporazumu, vendar pa je vprašanje, kakšen bi bil odziv na to na strani desetih tretjih držav, s katerimi se je unija o sporazumu že dogovorila.