Dvojni udarec po žepih?
Večina ljudi v Sloveniji na mesec prejme manj od povprečne plače, nižanje bolniških pa bo še posebno prizadelo tiste z najnižjimi dohodki, je opozoril Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po denarnicah bo udarilo tudi dodatno prelaganje bremen na dopolnilno zavarovanje, ki ga predlaga vlada, je prepričan Rožič. Premije bi se lahko zaradi tega povečale za četrtino, je ugotavljal na seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): "Spet bo vse plačal zavarovanec, ob tem pa niso pripravljeni nobeni sistemski ukrepi, kot je enakomerno plačevanje prispevkov. Med tistimi, ki plačujejo prispevke od zajamčene plače oziroma do 20 evrov na mesec, so tudi elitni poklici. Samostojni podjetniki v povprečju plačujejo po 100 evrov, kmetje 36 evrov, aktivni zavarovanci skupaj z delodajalci pa 200 evrov. Če bi bila plačila enakomerna, bi lahko celo znižali prispevno stopnjo," je poudaril.
Predsednica upravnega odbora ZZZS, Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije, se strinja, da je treba izenačiti obremenitev zavarovancev, tako da bodo ljudje s približno enakimi prihodki približno enako prispevali za zdravstvo. Nižanju bolniških nadomestil pa so na delodajalski strani naklonjeni. "Slovenci sodimo v evropski vrh glede na bolniške odsotnosti, pa tudi nadomestilo je izredno visoko. Koriščenje bolniške se povečuje v javnem sektorju, kjer pa so ljudje z nadpovprečno plačo. Danes smo sicer v takšni situaciji, da bi človek težko izbral samo prave rešitve. Kaj je v tej ponudbi bolj ali manj pošteno, je težko reči, četudi bodo interventni ukrepi v veljavo stopili s prvim majem, pa so učinki vprašljivi," ugotavlja Čerinova.
Član uprave Vzajemne in predstavnik delodajalcev v skupščini ZZZS Ivan Gracar je potrdil, da se ob prelaganju obveznosti zdravstvene blagajne na dopolnilno zavarovanje obeta povišanje premij. V nadaljevanju je verjetno, da se bo del mlajših in zdravih ljudi izključil iz dopolnilnega zavarovanja: "Ta magična meja je pri nekaj čez 30 evrov za premijo." Povišanje premij je verjetno tudi zaradi preseganja programov storitev v bolnišnicah, zaradi česar stroški pri dopolnilnem zavarovanju nenadzorovano rastejo, je spomnil.
Do vladnih ukrepov je kritična tudi Valentina Prevolnik Rupel z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je bila del ekipe prejšnjega ministra za zdravje Dorijana Marušiča. "Najprej se bi bilo treba odločiti, katere pravice bomo imeli v košarici, namesto da se znižujejo odstotki. Ne vemo, ali bodo ljudje imeli dovolj, da bodo lahko normalno živeli," je dejala.
Nekatere izpostave ZZZS ne bi bile več odprte vsak dan
Dokler ne bodo sprejeti interventni ukrepi, na ZZZS podaljšujejo začasno financiranje zdravstva. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je spomnila, da ukrepe še usklajujejo s socialnimi partnerji. Po njenem lahko marsikaj storijo tudi na ZZZS, na primer z racionalizacijo svojih stroškov, pa tudi stroškov za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke. Izenačevanje zavarovancev pri prispevkih na drugi strani ni tako zelo enostavno, zlasti ne pri kmetih, je opozorila.
"Vladni ukrepi pomenijo, da bo financiranje zdravstva stabilno, dostopnost do zdravstvenih storitev pa nemotena," ocenjuje generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ki opozarja še na nujnost sistemskih sprememb v zdravstvu. Napovedal je še, da se bodo na ZZZS letos reorganizirali, kar na letni ravni pomeni več kot pol milijona evrov prihrankov. Med drugim razmišljajo o možnosti, da nekatere izpostave ne bi bile več odprte vsak delovni dan, s tem pa bi zmanjšali tudi število zaposlenih.
